Če je prehod v Ajaro nemoten in je Avtonomna Republika Ajara določena z gruzijskim Zakonom o Adjari, z Abhazijo ni skoraj nikakršnih odnosov. Še več, za vstop v Abhazijo je potrebna viza, ki jo lahko dobimo le v Abhaziji sami, za vstop pa moramo zaprositi za vstopno dovoljenje (http://mfaapsny.org/en/council/visa.php), ki omogoča vstop in ga moramo pretvoriti v vizo v roku treh dni. Podobno, kot v primeru Abhazije, kjer Gruzijske oblasti nimajo nadzora, je tudi v Južni Osetiji, s katero je meja zaprta, po nekaterih podatkih pa se lahko vstopi preko prehod v bližini mesta Gori. Obe, tako Abhazija, kot Južna Osetija, sta proglasili svojo neodvisnost približno sočasno s proglasitvijo neodvisnosti Gruzije od Sovjetske zveze, v obe pa lahko vstopamo (ob ureditvi birokracije) iz ozemlja Ruske Federacije.
Ne glede na zapleten položaj, pa je Gruzija izjemno varna država, s 4,5 milijoni prebivalcev, od katerih tretjina živi v prestolnici Tbilisi. Gruzija se ponaša z goratim Kavkazom, kjer je kar nekaj vrhov višjih od Mont Blanka, ki zmotno velja za najvišji vrh Evrope. Najvišji vrh na gori Shkhara je visok kar 5.201 metrov, kar pa ni najvišji vrh Kavkaza, ki se pod imenom Elbrus nahaja v sosednji Rusiji in meri kar 5.642 metrov in je dejansko najvišji vrh v Evropi, skoraj 850 m višji od Mont Blanka.
Ob vsem opisanem začnimo potovanje po Gruziji v gorah in se počasi spustimo proti prestolnici Tbilisi, ki leži na nadmorski višini med 380 in 770 metri.
Mestia je glavno mesto pokrajine Svaneti, ki ima bogato zgodovino. Pokrajina Svaneti je značilna predvsem po tradicionalnih obrambnih stolpih, ki so vpisani tudi v seznam svetovne dediščine pri UNESCO-u. Mestia je tudi zadnje mesto, do katerega pripelje asfaltna cesta, ki je za gorske razmere v relativno dobrem stanju. Mestia se nahaja na 1.500 metrih nad morjem in je idealno izhodišče za planinarjenje in alpinizem poleti in smuko pozimi. Gruzija namreč slovi po turnem smučanju, pri čemer smučarje v visokogorje popelje helikopter. Mestia ima vse, kar mora mesto imeti, čeprav ima samo 2.600 prebivalcev, celotna regija pa na preko 300 km2 šteje 14.200 prebivalcev (oba podatka iz leta 2002) in predstavlja 132 vasi. Mestia ima mednarodno letališče, okrožno sodišče in obilico namestitev, od hotelskih, do domačih, kjer je vzdušje še posebej prijetno. Ne glede na ekskluzivno lokacijo je cena namestitve ugodna, saj lahko pri zasebnikih prespimo že za okrog 20 evrov s tradicionalnim gruzijskim zajtrkom.
Mestia pa je tudi eno od dveh izhodišč za obisk področja vasi Ushguli, ki je najvišje ležeče stalno naseljeno področje v Evropi na višini med 2.100 in 2.410 metri nad gladino morja. Za razliko od Mestie, lahko do področja vasi Ushguli pridemo samo s terenskim vozilom in še to velik del leta le iz Mestije, saj je cesta proti mestu Lentekhi dostikrat neprevozna, saj voda ali snežni plaz odnese kak del ceste. K sreči sta bili obe cesti v času mojega obiska odprti in tako sem lahko pot proti Tbilisiju nadaljeval preko Lentekhija, do koder za 70 kilometrov poti potrebuješ tri ure vožnje preko prelaza Zagar na višini 2.620 m nad morjem.
Ushguli, njegovi nedostopnosti navkljub, pa je ena od stvari, ki jih je v Gruziji preprosto nujno videti. Gre za del sveta, ki je stoletja preživel ukleščen med pet tisoč metrov visoke vrhove Kavkaza in je s svojo klenostjo kljuboval vsem osvajalcem. Danes lahko tam spoznamo domačine, ki kljubujejo mrzlim zimam in odrezanosti od sveta. Tudi prenočišče lahko najdemo in to po zmerni ceni, a v zelo enostavnih namestitvenih objektih.
Krave so zakon! Ko se voziš po odročnih cestah, se zdi, kot da bi krave prevzele oblast v državi. Vsepovsod jih je polno, najraje pa se zadržujejo tam, kjer je hladno. V senci pod streho avtobusnega postajališča ali bencinske črpalke, če pa tega ni, pa kar na mostovih, kjer jih hladi veter, ki spremlja hitro in hladno reko. Tako neredko najdeš most, na katerem brezskrbno poležava na desetine krav, ki jim niti v sanjah ne pade na pamet, da bi se umaknile vozilu in zato je potrebno mednje zapeljati slalom in upati, da se bo kateri ljubilo vsaj umakniti glavo, če že ne odmakniti za kak korak ali dva.
Tbilisi je eno in pol milijonsko mesto, kjer se prepleta zgodovina s sodobnostjo. Mesto je ustanovil monarh Gruzije Vakhtang Gorgasali v 5. stoletju, a ni bil dolgo prestolnica, saj je že naslednik Vakhtanga Gorgasalija preselil prestolnico v 20 km oddaljeno Mtskheto, ki je bila dejansko le prestolnice Vzhodne Gruzije. V 12. stoletju po bitki s Turki pa je Tbilisi ponovno postal prestolnica, tokrat združene Gruzije. Največji del ozemlja, ki je spadal pod Tbilisi je bil prav v obdobju med leti 1921 in 1936, ko je bil prestolnica Transkavkaške Sovjetske Socialistične Republike, ki je zajemala področje Armenije, Azerbajdžana in Gruzije. Kasneje in do proglasitve neodvisnosti leta 1991 je bil Tbilisi prestolnica Sovjetske Socialistične Republike Gruzije.
Tako kot zgodovinsko je tudi dejansko mesto mešanica vseh vplivov, ki so ga izoblikovali in tako lahko srečamo tudi zanimive arhitekturne kombinacije. Najbolj pompozna mojstrovina novodobnega Tbilisija je zagotovo Most miru, oziroma brv za sprehajalce, ki je pokrita s steklenim nadstreškom in osvetljena z led-diodami, ki ponoči pridejo še kako do izraza. Zaradi velike višinske razlike med obalo reke in višje ležečimi deli mesta ima mesto tako zobato železnico, kot gondolsko žičnico, ki so jo v času mojega obiska ravno zaključevali.
V spodnjem delu mesta se nahajajo vsi pomembnejši muzeji in galerije, star del mesta, najstarejša cerkev in sprehajalne ulice polne trgovin s spominki, barov in restavracij. Zgornji del mesta pa je namenjen drugačni zabavi, saj se tam nahaja zabaviščni park, tako za najmlajše, kot tudi za starejše adrenalinske odvisnike. Nad starim mestom se dviga tudi trdnjava z dobrim pogledom na reko Mt'k'vari. Drug breg reke pa krasita predsedniška palača ter katedrala, pod njima pa je narejen sodoben park z vodometi, ki v spreminjajočih barvah plešejo v ritmu glasbe.
V Tbilisiju lahko zagotovo ostanete nekaj dni, lasten prevoz pa ni nujen, saj ima Tbilisi dobro urejen javni prevoz, od podzemne železnice, pa do »maršrutk«, ki pokrivajo vse kotičke mesta. Tudi taksiji imajo sprejemljivo ceno, tako, da prevoz po mestu ne predstavlja nobene posebne težave.
Da pa ne pišem preveč o zgodovini mesta in Gruzije, predlagam, da obiščete najpomembnejše muzeje, morda celo muzej Sovjetske okupacije, kot Gruzijci danes imenujejo obdobje 1921-1991.
Gori, mesto le 80km oddaljeno iz Tbilisija in to po edini avtocesti v Gruziji, je pravo nasprotje Tbilisiju. Če je v Tbilisiju muzej sovjetske okupacije, je največja turistična znamenitost Gorija Stalinova rojstna hiša in muzej posvečen Sovjetskemu državniku, ki je skupaj s Churchillom in Rooseveltom zaslužen za uspešno končanje druge svetovne vojne, a so dogodki med in po vojni, predvsem deportacije v gulage, spomin nanj nekoliko očrnili. Poleg rojstne hiše, ki je edina ohranjena zgradba v nekdanji revni četrti mesta, a danes centralnem delu, lahko vidimo tudi njegov osebni vagon in muzej, kjer so razstavljene fotografije in osebni predmeti. Med ostalimi znamenitostmi je treba na prvem mestu izpostaviti trdnjavo, ki pa ni v najlepšem stanju. Gori je bil, je in bo pomembno strateško mesto, svojo strateško pozicijo pa je pokazal nazadnje leta 2008, ko so v konfliktu med Gruzijo in Južno Osetijo sile slednje s pomočjo ruske vojske zasedle Gori, a ga kasneje, 22. Avgusta 2008 zapustile in vrnile gruzijskim silam. Danes se v Goriju nahajajo pomembne vojašnice gruzijske vojske, saj je mesto od razmejitvene črte z Južno Osetijo oddaljeno le nekaj kilometrov.
Gruzija in vino sta dva neločljiva pojma in tako lahko v Gruziji najdemo od vin sodobne proizvodnje do tistih, ki se pridelujejo po nekaj tisoč let starih postopkih. Gruzija ima kar 525 zvrsti vinske trte, ki so jo vsi osvajalci poskušali uničiti. Gruzijski vojaki so tako v srednjem veku imeli s seboj vedno sadike oziroma semena vinske trte in bi tako lahko tudi po svoji smrti ohranjali največji zaklad Gruzije, saj bi trta pognala iz grobov, kjer bi bili pokopani. Tradicijo pridelovanja vina po tisočletja starih postopkih še najbolje prikažejo v vinoteki »Fazanove solze« ali »Pheasant's tears« v mestu Sighnaghi, ki je uro in pol z »maršrutko« oddaljeno od Tbilisija. Z veseljem Vam bodo predstavili tako vinograde, kjer gojijo organsko vino brez kemikalij, kot tudi majhno klet, kjer prikažejo način predelave vina ter proizvodnje vinskega žganja »Čača«, ki ga pridelujejo iz tropin, ki ostanejo po proizvodnji vina.
A tudi drugače je Sighnaghi mestece, ki ga opisujejo kot najlepše mesto v Gruziji. Dejansko ima mesto staro obzidje in kakšno cerkev, a večji del mesta je bil šele pred kratkim obnovljen. Obnovo so začeli pri zunanjosti, torej fasadah in prav zato je zanimivo pogledati skozi kakšno okno, saj se v notranjosti lahko skrivajo prav zanemarjene ruševine. A če ne bost preveč pikolovski in si mesto ogledali, kot je ponujeno, boste v Sighnaghiju preživeli kar nekaj prijetnih uric.
A ne le Sighnaghi, še nekaj mest je treba obiskati, da bo vinska zgodba popolna. Mednje sodi še vsaj mesto Telavi, ki je prestolnica vinske regije in pokrajine Kakheti.
Gruzijska vojaška cesta (Georgian military highway) je naslednja znamenitost Gruzije, ki povezuje Mtskheto in Vladikavkaz v Rusiji in je nastala po priključitvi Gruzije k ruskemu cesarstvu v začetku 19. stoletja. Cesta je dolga nekaj več, kot 200 kilometrov in pelje čez 2.379 m visok prelaz Jvari (ali križ v prevodu). Ob cesti je kar nekaj prijetnih razglednih točk, najlepša od vsega pa je narava, skozi katero poteka cesta. Višina, na kateri se nahaja, predstavlja tudi prijetno ohladitev v poletnih mesecih, še posebej s pogledom na zasnežene vrhove pet tisočakov.
Črnomorska obala z največjim mestom in prestolnico avtonomne republike Adjare/Ajare Batumi je idealna za vroče poletne dni in prav zato se Batumi imenuje poletna prestolnica Gruzije. Žal me pot tako daleč ni odnesla in ne morem deliti izkušenj o Batumiju z vami, lahko pa na kratko opišem Poti, ki je pomembno pristanišče. Mesto sicer ima nekaj starih stavb in urejen park, a ga nikakor ne moremo šteti med lepša, saj je navsezadnje tovorno pristanišče. Plaže, kolikor jih je, so precej zapuščene in zasvinjane, namestitev pa je relativno malo. Kakorkoli, Poti ne more in ne sme biti kraj, kjer bi bivali v času dopusta na Črnem morju.
Kje prenočevati v Gruziji?
V Gruziji je obilo majhnih in prijaznih gostišč z nekaj sobami, kjer prevladuje iskrena domačnost. V dveh največjih mestih, Tbilisi in Batumi na črnomorski obali pa lahko prespite tudi v
Youth Hostlih. Tbilisiju se hostel nahaja v središču starega dela mesta, tik pod trdnjavo, v Batumiju pa sta oba hostla le nekaj ulic od črnomorske obale. Vse tri gruzijske Youth Hostle lahko rezervirate na
www.youth-hostel.si, kjer najdete tudi ostale koristne nasvete.
