Peto največje madžarsko mesto Pecs sem prvič obiskal leta 2010, ko je bilo ena izmed Evropskih prestolnic kulture. Mesto me je takrat navdušilo, saj so za to priložnost obnovili številne zgradbe, dogajanje pa so popestrili mnogi dogodki s področja glasbe, plesa, gledališča, filma in drugih zvrsti umetnosti. Posamezni predeli so bili še prava gradbišča, zato sem se letos odločil za ponoven obisk. Sicer pa mesto ni tako zelo oddaljeno od Slovenije. Pecs leži nedaleč stran od Hrvaške in Vojvodine. Od Lendave je oddaljena dobrih 200 kilometrov, toda cestne povezave niso najboljše, zato vožnja traja več kot tri ure. Možnih je več poti a vse so dobro označene. Madžarska cestna vinjeta ni potrebna saj v tej smeri ni avtocestne povezave.
Mesto je zelo priljubljeno med mladimi. Kot ob prvem obisku, sem skušal rezervirati posteljo v zgledno urejenem
HI hostlu Nap, ki se nahaja v eni izmed najbolj privlačnih ulic starega dela mesta. Žal je bil polno zaseden, saj so ravne tiste dni gostili večjo skupino. K sreči mi je prijazni upravnik takoj uredil prenočišče v znančevem
hostlu Ananas. Sicer še ni član HI, toda z mladima lastnikoma, domačinom Csabo in Francozinjo Marion, zgledno sodelujejo. Kadar imajo vse polno, popotnikom ponudijo možnost nočitve v drugem hostlu. Cene so v obeh podobne in se začnejo pri okoli 10 eur na noč, seveda v madžarskih forintih. Tudi Ananas se ponaša s privlačno lokacijo. Urejen je v stari hiši med zgodovinskim mestnim središčem in Zsolnayevo kulturno četrtjo. Sobe sta lastnika popestrila z živimi barvami in številnimi slikami, ki so našle svoj prostor tudi v kopalnici in kuhinji. Posebno privlačen je vrt, ki je za ta del mesta pravo razkošje. Vrt je eden prijetnejših kotičkov za druženje saj je v toplejših mesecih na njem urejen tudi privlačen bar. Csaba in Marion rada poklepetata z gosti. Sta odlična gostitelja, saj po naročilu pripravita tudi okusno večerjo. Zelo dobro poznata mesto in okolico, saj sta oba študirala tukaj. S pomočjo njunih nasvetov vam v mestu gotovo ne bo dolgčas!
Največ časa velja posvetiti zgledno obnovljenemu staremu mestnemu središču, ki se stiska za obrambnimi zidovi. Iz njega so že pred tremi leti v največji možni meri pregnali motorni promet. Najbolj živahno je na velikem trgu pred cerkvijo s kupolo, ki je bila v času turške okupacije spremenjena v mošejo. V času Rimljanov se je naselje imenovalo Sopianae. Do 4. stoletja n.š. je postalo pomembno zgodnjekrščansko središče in iz tega obdobja se je ohranilo pokopališče z mavzoleji in sarkofagi, ki je danes na Unescovem seznamu svetovne dediščine človeštva. Nedaleč stran se nad parkom dviguje najbolj znamenita mestna zgradba – katedrala Sv. Petra s štirimi zvoniki.
Pecs so med drugim razglasili tudi za mesto muzejev in ulici Kaptalan pravijo kar Muzejska ulica. Eden najbolj zanimivih je posvečen znanemu madžarskemu umetniku Victorju Vasarelyju (1906-1997) in je urejen je v njegovi rojstni hiši. Vasarely je bil eden izmed pionirjev op-arta, optične umetnosti. V muzeju je razstavljenih več njegovi del in tudi slik drugih ustvarjalcev tovrstne umetnosti. Vasarely se je ukvarjal tudi z oglaševanjem in je avtor prenovljenega Renaultovega znaka. Drugi slavni muzej pa je posvečen uspešnim mestnim industrialcem iz družine Zsolnay. Ti so dosegli svetovno slavo s keramičnimi izdelki ob prelomu 19. stoletja.
Tudi če vas keramika ne navdušuje posebno je vredno obiskati še Zsolnayevo kulturno četrt. V nekdanji tovarni je urejena vrsta razstavnih prostorov, trgovin, galerij, obrtniških delavnic…, del obnovljenih zgradb pa je namenjen Univerzi za glasbo in umetnost. Pecs je pomembno univerzitetno mesto in študentje predstavljajo kar dobro petino vseh prebivalcev. Prav univerza v Pecsi je bila prva na Madžarskem saj je bila ustanovljena že davnega leta 1367.
Domačini radi obiskujejo tudi sodobno nakupovalno središče s trgovinami najbolj znanih svetovnih znamk, ki je zgrajeno le nekaj sto metrov stran. Zaradi lažjega dostopa in velikega parkirišča je center vedno poln obiskovalcev. Medtem pa so trgovine, z izjemo tistih s spominki in najdražjimi oblačili, skoraj izginile iz starega dela mesta. Nadomestili so jih številni gostinski lokali. To povzroča določene težave tamkaj živečim starejšim meščanom, kar pa je že znana zgodba tudi iz naših mest...
Kljub temu, da mesto obišče vedno več tujcev, med katerimi nekateri celo študirajo na univerzi, domačini niso najbolj vešči tujih jezikov. V turističnih uradih, dražjih trgovinah in gostinskih lokalih seveda ni težav. Ko pa sem na ulicah povpraševal po določenih mestnih atrakcijah, sem pogosto naletel na zmigovanje z rameni. Angleščina kar nekako še ni samoumevno razširjena. Starejši so se tako ali tako večinoma učili le nemščine, a tudi mnogim mladim angleščina zveni popolnoma tuje. A to načeloma ni prehud problem. Zatakne se le pri kakšnih označbah mestnih znamenitosti ali pa pri branju navodil za uporabo parkirnih avtomatov.
