Gorata republika na Balkanu z očarljivo obalo vse od mesta Herceg Novi pa do skoraj albanskega Ulcinja začara še tako zahtevnega obiskovalca. Jadranska obala se ne konča z Dubrovnikom, nadaljuje se še nižje in v majhni Črni gori skriva velike bisere. Tokrat bomo podrobneje pogledali trikotnik – Kotor, Tivat in Nacionalni park Lovćen, kjer se bodo našli kolesarji, pohodniki in tisti, željni počitka.
.JPG)
Kot kača zavita cesta se vije nad Kotorjem. Ozka je. Tako zelo ozka, da ti zastane srce in se na čelu pojavijo potne kapljice, ko se pred teboj prikaže avtobus, poln kitajskih ali japonskih turistov. Vsako srečanje z avtomobilom, kombijem ali avtobusom prinese vzdih olajšanja. A razgled! Razgled na Kotorski zaliv je z vsako premagano serpentino lepši. Kot na dlani boste imeli velik del z morjem zalitega kanjona reke, edini mediteranski fjord. Bele hiške se razprostirajo ob obali celotnega zaliva. Zdi se, da je zgradba zrastla prav na vsakem položnem delu ob tem čudovitem obalnem delu Črne gore. Pot do Nacionalnega parka Lovćen je res nekoliko naporna za voznike, a se po njej zagotovo splača povzpeti (lepša cesta pelje iz Cetinj, a v tem primeru ne boste deležni spektakularnega razgleda na zaliv).
.JPG)
Nacionalni park obsega centralni in najvišji del gorskega masiva Lovćen, ki poleg vseh naravnih lepot vključuje tudi bogato kulturno in arhitekturno dediščino. Ob ozki asfaltirani poti so na zaplatah zelenja posejane stare hiške, vasice imenovane guvna ter koče, kjer v poletnih mesecih spijo pastirji. Idilična vasica Njeguši je prav tako na poti do drugega najvišjega vrha gore Lovćen – Jezerski vrh (1,657m), ki si ga je za poslednje počivališče izbral sam Petar II Petrović Njegoš. Še v času svojega življenja, ko je deloval kot škof, metropolit, pesnik, filozof in bil zaslužen za sekularizacijo Črne gore, si je dal zgraditi kapelico. Ta je bila uničena in sedaj marmornat mavzolej obiskuje na tisoče turistov, ki so navdušeni nad spektakularnim razgledom nad Boko Kotorsko, gorami, ki so kot valovi kamnitega morja, obalo in, če imajo srečo z vremenom, tudi Italijo.
.JPG)
Po spustu v dolino morate obiskati slikovit Kotor. Obdan z obzidjem leži na koncu zaliva in ima enega najlepše ohranjenih srednjeveških mestnih jeder na Jadranu. Amadu MahtarM'Bo, direktor UNESCO-a, pravi, da je »Kotor živi muzej«, zato se je znašel na listi Unescove svetovne dediščine. Vsako leto očara množice, ki se zgubljajo v labirintu ozkih ulic, katere povezujejo majhni in večji trgi z ličnimi 'kafanami', trgovinami in cerkvami. Velike križarke so stalne gostje v zalivu, ki za nekatere kratijo razgled, druge navdušujejo. A če ste navdušenec nad nesramno dragimi jahtami priporočam, da se odpravite na drugo strani Kotorskega zaliva. Po Tivtu, centru nautičnega turizma, se večinoma sprehajajo bogati Rusi. No, po marini jih vozijo domačini z avti za golf. Del tega mesta odseva pestro zgodovino, del so spremenili v luksuzni počitniški resort. Tam se bohotijo jahta poleg jahte, da težko določiš, katera je bila dražja...
.JPG)
A to ne pomeni, da mesto ne premore cenovno dostopnih, gostoljubnih in privlačnih prenočišč. Edini hostel pod mrežo
Hostelling International v Črni gori je prav v Tivtu in verjemite, ne bo vam žal, če boste noči prebili v
Hostlu Anton. Zakaj? »Atmosfera,« pravi Maja, ki s svojim možem, kopico otrok ter psom in mačko, vodi hostel 10 minut hoje oddaljen od mestne plaže in centra. »Pa da ne pozabim storitev in seveda pogleda na morje,« še dodaja. Pravi, da je hostel neke vrste komuna. Nekateri gostje se vračajo vsako leto, nekateri ostanejo celo leto in pomagajo pri raznih opravilih. »Gostje se pri nas počutijo domače, kot da so prišli k nam domov. Atmosfera je sproščena, je super prostor za backpackerje. Mi smo tukaj, da jim pomagamo, damo informacije, kaj skuhamo. Vsak gost pa je dobrodošel, da kaj doda, predlaga, pusti svoj pečat v hostlu. V zameno umetnikom, ki kaj naslikajo, priredijo koncert ipd., ponudimo kakšno nočitev zastonj.«
.JPG)
Na majhni vzpetini, kjer se cesta konča, je nekdaj stala zidanica dedka Antona. Danes se nad Tivtom dviga nadstropna zgradba z družabnim prostorom, kjer v poletnih vročih dneh pihlja veter, kjer na udobnih zofah počivajo popotniki, kjer dobite veliko pivo za le en evro in kjer vsaj enkrat na mesec zaigra band. V živo. Turisti iz celega sveta takrat poskušajo klepetati ob glasnih zvokih rock glasbe, cigaretni dim napolni prostor in nekateri se gibljejo v ritmu glasbe. Maja ima prav. Atmosfera v Hostlu Anton te potegne, želiš ostati, saj se nikomur nikamor in za nič ne mudi. Zdi se, da čas teče počasneje. Glasbeniki bodo navdušeni. Imajo pester nabor glasbenih instrumentov, poleg tega jim nudijo 10% popust. Prav tako športnikom. Bližina gora privabi nemalo pohodnikov in planincev, ki osvajajo vrhove. Kolesarji pa pridno nabirajo kilometre po črnogorskih cestah.
.JPG)
V sezoni (julij, avgust) je hostel poln, zato ne pozabite rezervirati svoje postelje. Čeprav jih imajo 55, velikokrat gostijo skupine otrok, šolarjev in študentov, ki pridejo na ekskurzije, zato se lahko zgodi, da bo edina opcija postaviti šotor na strehi. Kar se mogoče sliši malce bizarno, je lahko romantično doživetje. Pokriti z neskončnim številom zvezd na nebu, medtem ko vas boža lahen vetrič in le luna meče svetlobo, boste spali kot dojenček. Da vam čez dan ne bo dolgčas, organizirajo ekskurzije z ladjo, rafting, pohodništvo in kolesarjenje. Maja pravi, da se v Črni gori veliko dogaja tudi v spomladanskih, jesenskih in zimskih mesecih. To je idealen čas za športanje, saj vročina popusti. Čeprav tudi pri 40 stopinjah na cesti srečaš prepotene kolesarje, je verjetno veliko prijetneje in zdravju prijazneje raziskovati to majhno državo pri nižjih temperaturah.
