Navdušujoči Ohrid
Po tridnevnem obisku Skopja smo se s taksijem odpravili na dvourno vožnjo v 170 km oddaljeni Ohrid. Ohrid je pristaniško mesto, ki očara še tako zahtevnega turista. Namesto nespametnega razsipništva, s katerim se ponaša Skopje, Ohrid očara z lepoto, arhitekturo, naravo, zgodovino in ohridskimi biseri.
Pristaniški Ohrid navdušuje
Skozi stari del mesta (čaršijo) se sprehodimo do Ohridskega jezera, enega najstarejših jezer v Evropi. V sončnem dnevu se zdi, da se modrini ogromnega jezera in neba zlivata v eno. Galebi, ribiči z mrežami, ki so ujele že mnogo rib, in stare ladje, s katerih se že lušči barva, nakazujejo, da je poletje v mestu. Gostinske terase že vabijo turiste, ki se jih v poletnem času tukaj tre. Na glavnem trgu mimoidoče opazujeta mogočna kipa , učenca Cirila in Metoda. Mesto se od vodne gladine počasi dviguje proti vrhu griča, kjer veličastno kraljuje Samuelova trdnjava.
Med potjo po cesti, tlakovani z granitnimi kockami, smo se ustavili v muzeju ročne izdelave papirja. Prijazni tiskar nam je pokazal, kako nastaja papir, in povedal, da se je teh veščin naučil pri mojstru Janezu z Bleda. Bled in Ohrid sta tudi edini mesti v Evropi, ki imata takšna ročna tiskalnika papirja. Nekaj metrov naprej se nahaja pravoslavna cerkev sv. Sofije, ki so jo Turki ob svojem prihodu spremenili v džamijo. Stene, ki so bile polne fresk, so prebarvali, podrli so stolp in zgradili minaret. Tako je cerkev za več stoletij spremenila svojo podobo, dokler niso pred nekaj leti odkrili njenega pravega izvora in rekonstruirali 60 % fresk. V tem starem mestnem delu navdušujeta še amfiteater in Klimentova univerza, zgrajena na hribovitem predelu, od koder se razlega pogled na Ohridsko jezero.
Muzej na vodi in mistični izvir reke Črni Drim navdušujeta
Obvezna točka ogleda je nekoliko oddaljen samostan sv. Nauma. Žal nam je vreme ponagajalo in smo plovbo s turistično ladjico zamenjali s taksijem. Žalost je pregnal ogled muzeja na vodi, ki smo ga obiskali med potjo. Muzej je rekonstrukcija ribiške vasice na vodi, ki spominja na slovenske mostiščarje. Gre za ribiško vasico iz obdobja pred našim štetjem, ki jo je zaradi večanja jezera zalilo. Pred leti so na tem območju v jezeru našli temelje vasice, nakit in okostja. Naredili so pomanjšano rekonstrukcijo vasi in za hiške uporabili naravne materiale, tako kot je bilo nekoč.
.JPG)
Po ozkih stezicah smo se vzpenjali in spuščali in prispeli v pravljični kotiček, odmaknjen od betonskega vrveža in človeškega hrupa. Gre za zeleni, mistični svet izvira reke Črni Drim. Reka je vir življenja Ohridskega jezera, saj svojo smaragdno, skrivnostno pot nadaljuje v Ohridsko jezero. Na hribčku kraljuje samostan sv. Nauma iz leta 895, ki je danes turistična točka, nekoč pa je bil pomemben sakralni objekt. Poleg samostana, v katerem je zadnja leta svojega življenja preživel sv. Naum, se na hribčku nahaja tudi pravoslavna cerkev, v njej pa Naumova grobnica.
V petih dneh, ki smo jih preživeli v Skopju in Ohridu, je Makedonija dodobra popravila svoj prvi vtis. Večkrat znova je potrdila, da je svojevrstna dežela, v kateri živijo prijazni, temperamentni in odprti ljudje, pravi Balkanci (v dobrem smislu), in gostuje izvrstna kulinarika. Makedonija je definitivno vredna obiska tistih turistov, ki znajo uživati v preprostih stvareh, dobri hrani in nimajo predsodkov do drugih ver in ras.
.JPG)
.JPG)
.JPG)
.JPG)
