Razsipniško Skopje
Po mirnem pristanku in opravljenih formalnostih ob vstopu v državo zunaj EU smo se posedli v taksije in odpeljali do rezerviranega hostla. Vožnja po avtocesti ni bila spodbudni začetek tedna, saj šoferji ne upoštevajo prometnih predpisov, hitrost pa prilagajajo občutkom. S prvim vtisom nas Makedonija ni ravno impresionirala ...
Boj med revščino in bogastvom
Razpakirali smo svoje stvari in se odpravili proti centru mesta. Peš. Med potjo me je ganil prizor. Pri rdeči luči sta čakala najnovejša modela nissana in BMW-ja na pločniku ob njima pa meter in še malo velik, v staro raztrgano modro jakno oblečen, kodrastih las in umazano rjavih lic, a otroško simpatičen romski deček. Sedel je na starem, iz strohnelega lesa zbitem vozu, ki je bil privezan na – ravno tako staro – kolo. Njegov oče je v zabojnikih iskal odpadlo embalažo, s katero bi zaslužil nekaj denarja za boljši jutri. Makedonija je hitro pokazala svoj pravi obraz – ne eni strani velika revščina, na drugi pa kičasto sijeta pretirana lepota in bogastvo.
Kičasto bogat novi del Skopja
Center Skopja je v zadnjih štirih letih spremenil svojo podobo. Kot gobe po dežju so v mestu zrasle nove stavbe različnih stilov, v katerih so danes muzeji, številni brezpomenski kipi, mostovi čez Vardar in ogromen slavolok zmage. Največja in najdražja novost, hkrati pa tudi največje jabolko spora s sosednjimi Grki, je 28 metrov visok bronast kip Aleksandra Velikega, ki stoji na nekaj deset metrov visokem stebru. Kipu, ki je državo stal 5,3 milijona evrov, v okviru projekta »Skopje 2014« sledi še nekaj razsipniških novosti; ob reki Vardar že urejajo »mestno plažo«, preurejajo pa tudi vladno poslopje.
Pristna turška čaršija
Vardar in nekaj metrov oddaljena cesta ločita stari in novi del Skopja. Šele sprehod skozi stari del, imenovan stara turška čaršija (bazar), pokaže pravi utrip mesta. Kamnita tla vodijo med hišami, tesno zgrajenimi ena ob drugi, pogled se ustavi na džamijah, ki jih v tem delu ne manjka, ljudje se gnetejo na ozkih poteh, človeške glasove pa preglasi muslimanska molitev, ki prihaja iz džamije na vrhu hriba.
Čaršija ponuja vse – oblačila, obutev, hrano. Moške vabi v stare, pristne brivnice, kamor ženska noga nima vstopa. Na terasah barov na že tako ozkih poteh se tre mladih ljudi, eden izmed njih se poigrava z akordi na kitari, skodrano dekle ob njem prepeva hit, ob katerem se mladina razživi. Gostinci vabijo, da jih obiščeš. Možakar v 60-ih, sivih las, s cigareto v ustih in z delavnimi rokami, pod nohti zamazanimi, vabi na kavo.
.JPG)
Pot nadaljujemo proti tržnici. Ob izložbenih oknih mesnic se mi obrača želodec, ko vame zre odrta, za noge zvezana in obešena ovca. Tržnica je svojevrstno doživetje. Ogromen prostor različnih vonjav – od usnja s čevljev in ribjega smradu do arome sladke paprike, ki nežno poboža nosne brbončice. Sadje je zloženo v kartonske škatle, pistacije v plastične »lavorje«, že nekoliko uvelo solato pa prodajalec s škropljenjem ohranja pri življenju. Lepše, predvsem pa bolj sveže je na vrhu hriba, kjer so ostanki trdnjave Kale. Mogočno obzidje še danes varuje ostanke gradu pred mestom.
Z obzidja, ob katerem vodi turistična pot, se razlega odličen pogled na Skopje, na drugi strani pa razgled na stadion, poimenovan po Filipu II., očetu Aleksandra Velikega. V neposredni bližini trdnjave se nahaja ena najlepših džamij v Makedoniji, Mustafa Pašina džamija.
Makedonija ponuja izvrstno hrano in pijačo
V Makedoniji lačen zagotovo ne boš. Makedonija slovi po odličnem namiznem grozdju, zelo kvalitetni in okusni zelenjavi ter vinih. Edina slabost vitaminov in živih barv polne solate je pomanjkanje bučnega olja, ki ga v Makedoniji ne poznajo. Na svoj račun pridete tudi vsi ljubitelji mesa. Ne glede na vrsto mesa in način priprave je meso nebeško dobro in se v ustih skorajda stopi. Hamburgerji s pleskavico in goro pomfrija, preliti s paradižnikovo mezgo in majonezo, posuto z origanom, so prava specialiteta. Prav tako piščančji zrezki na žaru, piščančja nabodala, uštipci, pleskavice s sirom in čevapčiči. Posebna makedonska specialiteta, ki se jé le ob praznovanju rojstva, je testo s sirom, pečeno v olju. Slovenci česa takšnega ne poznamo. Jed po obliki spominja na burek, glede na način priprave pa na slan krof. Je odličnega okusa in se jé z jogurtom. Ljubiteljem piva priporočam Skopsko, ki je nekoliko grenkega priokusa, ampak izvrstno in cenovno ugodno.
.JPG)
Večina Makedoncev je pravoslavne veroizpovedi. Njihove cerkve se od katoliških zelo razlikujejo. Pred centrom Skopja smo obiskali eno izmed njih. Presenečena sem opazila, da cerkve nimajo klopi. Pravoslavci namreč sedenje na klopeh v sakralnem objektu razumejo kot nespoštovanje Boga. Le zelo starim ali bolnim ljudem je sedenje dovoljeno. Verniki po molitvi poljubijo svete ikone, da bi bile njihove molitve uslišane. Lesene ikone z zlatim ozadjem zaživijo, ko jih obsije svetloba, ki prihaja skozi kupolo.
.JPG)
.JPG)
.JPG)
