Obisk Salzburga sem sklenil zaključiti v mirnejšem okolju, in bližnja jezera so bila kot nalašč zato, še posebno med delovnimi dnevi. Vzhodno od Salzburga vabi Mondsee - Mesečevo jezero, saj njegova oblika spominja na lunin krajec. Jezero je priljubljeno predvsem v toplejših mesecih saj se njegova voda precej segreje. Poleg tega pogosti vetrovi omogočajo kajtanje in jadranje, lahko pa se prepustite samo lenobni plovbi z ladjo po deset kilometrov dolgem jezeru.
Ob jezeru zaradi raznovrstne ponudbe ni težko najti prenočišča. Odločil sem se za cenovno ugodno bivanje v
hostlu Jugendgästehaus Mondsee, ki je zgleden član velike družine Hostelling International. Hostel sem hitro našel, saj mesto ni veliko. Tudi s parkiranjem ni bilo težav. Kvadrasta zgradba leži v mirnem predelu, od mestnega središča pa jo loči le kratek sprehod. Tudi jezero je blizu in z drugega nadstropja sem ga lahko celo občudoval preko streh okoliških hiš. V predsezoni sem bil deležen luksuzne nastanitve, saj sem bil v štiri-posteljni sobi sam. Soba z dvema pogradoma je imela tudi lastno kopalnico. Sicer je v hostlu 21 sob v katerih lahko prespi 80 gostov in prav vse sobe imajo na voljo svojo kopalnico. Tri sobe so prilagojene tudi težje pokretnim na invalidskem vozičku, ravno tako jim je prilagojen vhod in dostop do restavracije v pritličju. Vse to je med drugim rezultat temeljite obnove pred tremi leti. V hostlu nimajo starostnih omejitev, s ključem od vhodnih vrat pa se lahko vračaš v sobo tudi sredi noči. Seveda čim bolj tiho. Cene prenočišča se začnejo pri 19,5 evra, lahko pa se odločiš tudi za pol ali polni penzion. Samopostrežni zajtrk me je pričakal v veliki jedilnici katere stene zaznamujejo slike citrusnih sadežev. Medtem vhod in okolico recepcije zaznamuje rdeča barva – tako na posameznih delih pohištva kot na fotografijah. In da ne pozabim na še eno posebnost – v hostlu so dobrodošli tudi pasji obiskovalci. Upravnica Gabi Hackl ima namreč psa in kot je pojasnila, bi bilo malo čudno, da ima v hostlu psa, gostom pa tega ne bi dovolili. »Seveda psi ne smejo na posteljo in v restavracijo!« še resno pripomni, ko se odpravlja na jutranji sprehod s štirinožnim prijateljem. V hostlu organizirajo tudi številne aktivnosti in izlete tako, da nekajdnevno bivanje še prehitro mine.
Filmska lokacija
Mestno središče predstavlja manjši trg ob nekdanjem samostanu, ki je danes urejen v hotel. Poleg nekaj barvitih hiš vzbuja pozornost še cerkev Sv. Mihaela. Marsikdo obišče Mondsee samo zaradi nje, saj je bila tu posneta poroka za zelo uspešen film svojega časa, Moje pesmi moje sanje (The sound of music, 1965). No, večina današnjih gostov hostla ga verjetno nikoli ni videla. Pred cerkvijo sem srečal gručo japonskih turistov, ki so spraševali, kje bi lahko dobili značilno avstrijsko sladico, jabolčni štrudelj. Napotil sem jih do bližnje slaščičarne in upam, da niso bili razočarani. Poleg ducata gostinskih lokalov in trgovin, si lahko v mestu ogledaš še bližnji muzej na prostem z nekaj značilnimi lesenimi zgradbami tega dela Avstrije. V mestu je še en muzej in sicer posvečen železnici, ki je nekoč jezero povezovala s Salzburgom. Mondsee pa je celo na Unescovem seznamu svetovne dediščine zaradi najdb starodavnih kolišč, ki pa se večinoma nahajajo pod vodo.
Letoviško mesto zaznamuje tudi nekaj prireditev, drugače pa velja za središče dogajanja Big Bamboo bar, ki že 25 let razvaja obiskovalce z glasbenimi dogodki in je znan daleč preko jezerskih meja. Bar se nahaja v bližini obale in promenadnega parka Almeida.
Mondsee je privlačen tudi pozimi saj ima svoj božični sejem, do Salzburga je manj kot pol ure vožnje, do smučišč pa tudi ni daleč. V bližnji okolici je še več velikih jezer, med katerimi vsako ponuja kakšno posebnost.
