Sama zase ne morem trditi, da sem priznana ali poznana pisateljica/novinarka. Sem pa napisala svoj delež člankov in tudi potopisov. Zgodbe s potovanj so bile vedno moja strast, saj sem na papir zlila, kar sem doživela, videla, slišala, okusila, včasih tudi vonjala na potepu po tujih krajih. Kar je pri tej novinarski zvrsti čudovito, je to, da v članek lahko daš del sebe, ne navajaš zgolj dejstev in pišeš doživeto ter zares zanimivo. Skozi pisanje za različne medije in urednike, skozi branje dobrih 'post-ov' in člankov, sem se naučila določenih 'trikov', kako napisati potopis. Naj bo urednik nad vašo zgodbo navdušen! Tako boste prišli do svoje strani v časopisu, reviji, spletni strani, morda v Globetrotterju!
1. Preden se odpravite
Potikamo se po tujih krajih in doživimo vrsto norih in posebnih dogodivščin. Nato pridemo domov, sedemo za računalnik in ugotovimo, da nam kljub mnogim stranem, polnih zapiskov, manjkajo podatki. Zato je zares pomembno, da se, še preden se odpravite na pot, primerno pripravite. Zberite podatke o destinaciji, ki jo boste obiskali. To ne pomeni, da zgolj kliknete prvo spletno stran, ki vam jo ponudi Google ali izberete prvo vrstico v turističnem vodniku. Pojdite v knjižnico, morda preberite knjigo avtorja, ki je opisoval del sveta, kamor se odpravljate in pobrskajte za informacijami v različnih revijah. Pozanimajte se o festivalih, praznovanjih, obredih ipd., ki bi se lahko odvijali ob času vašega obiska. Poglejte zemljevid, kamor se odpravljajte in začrtajte pot tudi izven množično obiskanih krajev.
2. Delajte zapiske
Kljub neštetim fotografijam, ki ste jih naredili, vam te vedno ne pomagajo v spomin priklicati dogodkov, ljudi, krajev, da bi jih lahko natančno in doživeto opisali. Zato delajte zapiske. Pišite dnevnik vtisov med samim potovanjem, saj vam bo veliko lažje nato povzeti in opisati dogodke.
Prav tako so lahko brošure, ki jih dobite na informacijskih točkah in pogovor z lokalnim vodičem, vredni zlata. Kot prvo, vas napotijo na kraje, ki jih morda niste nameravali obiskati, a so obiska zagotovo vredni. Kot drugo pa imate v roki informacije, ki jih morda na internetu ni lahko najti.
3. Pogovarjajte se
Verjemite, včasih najboljše povedi v vašem tekstu pridejo prav iz ust domačinov ali ljudi, ki ste jih srečali na potovanju. Velikokrat boste skozi pogovor izvedeli več, kot vam lahko povedo knjige, brošure ali internet. Tudi vodiči so dober vir informacij. Sprašujte, zanimajte se in nato izjav ne pozabite zapisati.
Če se mudite v kraju, kjer razumete jezik oz. je možno dobiti lokalne časopise v angleščini… Vzemite jih v roko ob zajtrku, prelistajte in preberite kak odstavek. Aktualni dogodki iz lokalne perspektive so vedno zanimivi.
4. Fotografija pove več kot 1000 besed
Fotografirajte, fotografirajte in še enkrat fotografirajte. Ni ga urednika, ki bo objavil vaš potopis brez dobrih, kvalitetnih slik. Kako vem? Ker sama ne blestim v fotografiranju in sem imela nemalo problemov z objavo člankov, če na potovanju ob meni ni bil navdušen fotograf. Prebrala sem mnogo nasvetov fotografov in celo kupila knjigo, kjer je opisano vse od A-Ž o fotografiranju. Sedaj se nekaj časa pomudim pri razglednicah, da dobim vtis, občutek in inspiracijo pri profesionalcih. Vedno privlačne so tudi fotografije ljudi, a nikar ne pozabite prej vprašati za dovoljenje. Še en nasvet iz prve roke: preberite navodila vašega fotoaparata, preden bo popoln trenutek za fotografijo že zdavnaj mimo.
5. Izberite temo članka
Brez teme ni potopisa. Samo o enem mestu, ki ste ga obiskali, lahko napišete več člankov, skozi katere se vije različna rdeča nit. Lahko se osredotočite na kulinarična doživetja, lokalne običaje, zabavo, lastna doživetja, zgodbe ljudi… Možnosti je nešteto, a izberite eno ter okoli nje ovijte celotno zgodbo. Vprašajte se, kaj je o tej temi novega, kaj posebnega, kaj najstarejšega, najboljšega, najslabšega… Naj se urednik ali bralec nauči kaj novega, zanimivega, posebnega. In kaj je najboljše pri vsej stvari? Obiskali ste zgolj eno destinacijo, a o njej lahko napišete več različnih člankov.
6. Naj bo napisano …
…zanimivo in doživeto. Opišite čudovit tempelj, veličastno drevo, noro praznovanje, posebno dogodivščino ali drugače oblečene ljudi, da si jih lahko bralec predstavlja. Navajajte besede ljudi, s katerimi ste govorili, opisujte detajle, vključite svoja doživljanja in spoznanja ter tu in tam navrzite še kakšen podatek. Naj tekst teče, naj bralca posrka vase. Ja, lažje reči, kot storiti… A vaja dela mojstra. Sama članek, preden ga pošljem urednikom, prespim, še enkrat preberem, popravim, nato dam zgodbo še komu prebrati. Naredimo napake ali stavek napišemo nerazumljivo, pa sploh ne vemo, saj smo 'v zgodbi', ki smo jo doživeli in nam, piscem, je seveda vse jasno.
Ne pozabite na pomembnost naslova. Ta naj bo kratek, jedrnat, udaren, mora se navezovati na zgodbo in naj bo resničen. Naslov je prvo, kar bo prebral urednik in tudi bralec, ter se nato odločil, ali je članek vreden objave/branja ali ne.
Internet ponuja neskončno možnosti branja odličnih blogov, potopisov ter raznovrstnih zgodb s potovanj. Slogov je toliko, kot piscev in od vsakega se lahko naučimo kaj novega. Pripravljeni moramo biti prisluhniti kritiki urednika in če nas slednji zavrne, nikakor ne obupati. Morda sprva honorarjev ne bo, tudi sicer zaslužki z objavo niso bajni. Za kakšen dodatek na naslednjem potovanju pa vendarle nanese, a že samo zadovoljstvo, da je moj članek objavljen, odtehta veliko.
