Kako potovati na okolju prijazen način in se pri tem zabavati?

Začnimo s primerjavo porabe bencina. Vlak s štirimi litri bencina prepelje 190 ljudi, avtobus 187, avto 113 in letalo 54. Kot je razvidno, avtobus in vlak predstavljata najbolj do okolja prijazna načina potovanja in v zrak spustita tudi manj emisij. Pri potovanju z avtobusom se v zrak spusti 13-krat manj C02 kot pri potovanju z letalom. 45-minutni polet je 10-krat bolj škodljiv za okolje kot triurno potovanje z avtobusom v isti smeri. Pri 152 kilometrov dolgem potovanju z avtobusom se v zrak spusti 5-krat manj CO2, kot če bi isto pot opravili z avtom. Potovanje z vlakom ali avtobusom ti tudi prihrani čakanje v koloni. Predstavljaj si, kako bi šele bilo, če bi se še več ljudi odločilo za enak način prevoza kot ti – to bi pomenilo sto avtomobilov manj na cesti in posledično promet brez gneč in z manj škodljivih izpustov.

Preden pa predstavimo današnjo avtobusno in železniško industrijo, se vrnimo k letalom. Velja namreč, da je letalski promet največji vir izpustov toplogrednih plinov, ki so povezani s turizmom. Da bi razumeli, za kolikšno količino izpustov so letala odgovorna, je najenostavneje razložiti z naslednjim primerom.

Meja izpustov CO2, pri kateri še ni nevarnih posledic podnebnih sprememb, je dve toni. To vrednost pa presežemo že s povratnim čezoceanskim letom. Če letimo na Novo Zelandijo, pri tem nastane več kot pet ton izpustov. Tudi leti po Evropi niso nedolžni: skok v London nanese 0,41 tone ekvivalenta CO2, v Bruselj ali Pariz 0,3 tone, v Frankfurt 0,2 in v Beograd 0,16 tone ekvivalenta CO2. Sedaj si lahko predstavljaš vsakodnevno škodo, ki jo utrpi naš planet in ki jo povzročajo vsakodnevni čezoceanski leti. Letenje na potovalni višini prispeva tudi k večjemu deležu NOx in ozona v ozračju, kar prav tako pospeši podnebne spremembe. Letalski turizem je hitro rastoča industrija, v Evropi je bilo leta 2014 namreč približno 80 % več letov kot leta 1990.

Izogibanje letalskim prevozom je ena izmed pomembnejših osebnih strategij za blaženje podnebnih sprememb. A nemogoče je pričakovati, da bi se na drugo stran zemeljske oble podali brez letenja, zato je dobro upoštevati vsaj nekaj naslednjih navodil. Največ izpustov nastane med vzletom in pristankom, zato je najbolje izbrati direktne lete, četudi so ti kdaj dražji. Izbereš lahko tudi letalsko družbo z manj izpusti. Na spletni strani Atmosfair je na voljo seznam letalskih družb, ki so razporejene glede na količino izpustov. Na spletni strani ClimateCare lahko izračunaš količino izpustov, ki je posledica naše letalske ali avtomobilske poti, izračunano sorazmerno vsoto pa lahko potem nakažeš organizacijam, ki se na primer ukvarjajo s pogozdovanjem. Na letališča se splača podati z organiziranim prevozom, ne samo ker se vas lahko tako pelje več v enem avtu, ampak ker ti tako tudi ni treba skrbeti, kje boš našel parkirišče za svoj avto.

Drugi večji onesnaževalec turizma so križarke. Te so krive za največ izpustov toplogrednih plinov na prepotovani kilometer. V enem dnevu, ki ga preživimo na takšni križarki, proizvedemo enako število izpustov, kot bi jih sicer proizvedli v 18 dneh na kopnem. Poleg tega se večina križarjenj začne s poletom do pristanišča, kar še za 10–30 % poveča skupne izpuste, ki so posledica križarjenja. Kljub temu pa se križarkam veliko laže izognemo kot letalom.

Dandanes sta avtobusna in železniška infrastruktura že zelo razviti. Imamo velika avtobusna podjetja, ki nas s svojimi udobni vozili že skoraj dostavijo, kamor koli želimo. InterCity te popelje v 27 evropskih mest v sedmih državah. Le kdo ne pozna tudi zelenih Flixbusov, ki imajo več kot 350.000 dnevnih povezav med 2.000 evropskimi mesti v več kot 28 državah. Njihovi avtobusi so udobni, vsaj dokler ne izbereš sedežev ob WC-jih. Posebnost Flixbusov je, da lahko plačaš nadomestilo za izpuste CO2, ki so nastali pri tvojem potovanju. Nadomestilo znaša 1–3 % prvotne cene potovanja. Donacija je nato namenjena projektom varovanja okolja. Leta 2017 so denar vlagali v energijsko učinkovite peči v Ruandi, ki potrebujejo manj lesa, leta 2016 pa v vetrnice na karibskem otoku Aruba. Flixbus je prisoten tudi v ZDA, kjer povezuje 75 mest. V ZDA so seveda še druga velika avtobusna podjetja. Boltbus je nizkocenovno avtobusno podjetje, pri katerem vsaj ena vozovnica pri vsakem potovanju stane en dolar, medtem ko ostale stanejo med deset in dvajset dolarjev, če je nakup bil opravljen na njihovi spletni strani. Tripper Bus je potnikom prilagojen avtobus, ki nagrajuje zvestobo svojih popotnikov, saj na vsakih osem vozovnic dobiš eno zastonj. Potovanje z avtobusom je po vsem svetu posebno doživetje. Tako so na primer čilski avtobusi, ki drvijo po tej dolgi državi, znani po svoji visoki kakovosti. So zelo udobni in sprejemajo prtljago vseh velikosti. Na voljo je več cenovnih kategorij in nekatera podjetja celo ponujajo brezplačne prigrizke. Med najboljšimi podjetji sta Turbus in Pullman.

Na turističnih destinacijah imamo velikokrat možnost, da lahko poceni ali celo zastonj potujemo z avtobusi. Takšna praksa je še posebej značilna za alpske pokrajine, kjer nas avtobusi popeljejo do visokih gorskih prelazov in ozkih dolin, kjer je naravno okolje še posebej ranljivo. Namen teh akcij je zmanjšati vplive avtomobilskega prometa – tako onesnaževanja zraka, hrupa kot tudi množičnega turizma. Po vsej Južni Tirolski lahko turisti uporabljajo kartico Mobilcard, ki velja za vse javne avtobuse, nekatere gondole in železniško omrežje, na voljo pa so enodnevna, tridnevna in sedemdnevna. Na voljo je tudi posebna kartica, ki javni promet združuje s prevozom s kolesi ali ogledom muzejev. Na planoti Ritten v bližini Bolzana dobi vsak obiskovalec, ki tam ostane dalj časa, kartico, ki omogoča neomejeno uporabo gondole Ritten, dostop do muzejev in neomejeno uporabo javnega prevoza.

Potovanje z vlakom in avtobusom je manj stresno kot potovanje z avtom, saj ni treba gledati na zemljevid ali poslušati glasu gospe navigacije. Med vožnjo lahko v miru klepetamo po telefonu, uživamo v branju najljubše knjige ali preprosto zaspimo, poleg vsega pa naredimo še nekaj dobrega za okolje.