Barcelona malo drugače

Ko sva s prijateljico v dobrem tednu po dolgem in počez prečesali vse glavne znamenitosti, od Sagrade Familie pa do parka Güell, in ko sva se po Rambli sprehodili tolikokrat, da so naju prodajalci svežih sokov na tržnici La Boqueria verjetno že dobro poznali, sva bili prepričani, da sva videli skoraj vse, kar lahko Barcelona v nekaj dneh ponudi povprečnemu turistu. A izkazalo se je, da sva se močno zmotili.

 

V hostlu sva namreč tik pred odhodom našli letake za brezplačni alternativni ogled Barcelone. Grafiti? Subkulture? Temne skrivnosti posameznih četrti? Ja, takoj sva za stvar! In tako sva se na najin zadnji dan v Barceloni o mestu naučili več kot prej v celem tednu, predvsem pa sva ga zagledali skozi popolnoma drugačne oči. Energični vodič nam je predstavil najbolj znane ulične umetnike in nas popeljal do koščka zidu, na katerem lahko umetniki povsem legalno rišejo grafite in tako ves čas spreminjajo njegovo podobo. Poleg tega smo izvedeli ogromno zanimivih podatkov o glavnih zgodovinskih dogodkih, različnih protestnih gibanjih in organizacijah, pa tudi povsem vsakdanjem življenju v tem mestu. Tako se je izkazalo, da stavba, ki sem jo fotografirala prav tisto dopoldne, ni zanimiva zgolj zaradi pisano okrašenih vrat, ki so pritegnile mojo pozornost – prav za tistimi vrati naj bi namreč bivalo veliko število ilegalnih priseljencev. Pa palme, ki so tako rekoč zaščitni znak Barcelone? Pravzaprav naj bi jih uvozili zgolj za olimpijske igre, ki so v katalonski prestolnici potekale leta 1992. Mestna kolesa, ki tako dobro funkcionirajo v mnogih evropskih mestih? V Barceloni baje okolju delajo več škode kot koristi, saj jih vsi ljudje uporabljajo zgolj tam, kjer se površje spušča, nato pa jih morajo s tovornjaki prevažati nazaj na višje ležeče postaje. 

 

Z veseljem bi vam povedala še veliko več, a so moji možgani po kakšni uri in pol le še s težavo sledili neumornemu vodiču, ki med – nepričakovano skoraj peturnim – ogledom mesta skorajda ni zajel zraka. Tako sem proti koncu poti le še napol poslušala zgodbo o serijski morilki otrok in v bar, kjer se je ogled začel, sva se s prijateljico vrnili popolnoma izmučeni. Izmučeni, a polni vtisov. Priznam, da me je bilo kar malo sram, ko sem ugotovila, da sem cel teden hodila mimo grafitov z enimi in istimi motivi in podpisi, pa jih nekako nisem povezala v skupno zgodbo. Da sem si ogledala skoraj vse glavne turistične znamenitosti, nisem pa opazila tistih sključenih ljudi, ki se v njihovi bližini vsak dan borijo za boljše življenje. 

 

Verjetno tudi ta izkušnja ne bo spremenila mojega mnenja o vodenih ogledih, a če še kdaj naletim na kakšno podobno ponudbo, bom dobro premislila, preden jo bom zavrnila. Tudi pri alternativnem ogledu Barcelone smo namreč vsi zasopli na trenutke komaj sledili našemu vodiču, kar mi, sploh proti koncu poti, nikakor ni bilo všeč. A hkrati smo se naučili ogromno novih stvari, predvsem pa smo se domov vrnili s popolnoma drugačno sliko mesta, kot je tista, ki jo ponujajo turistični vodniki, ter še močnejšo željo, da se nekoč vrnemo in nadaljujemo z raziskovanjem katalonske prestolnice.

 

Če tudi vas zanimajo takšni malce drugačni ogledi, lahko pred odhodom na potovanje pobrskate po spletu in preverite ponudbo v mestu, kamor se odpravljate. Če boste obiskali Barcelono, se lahko udeležite ogleda, ki ga pripravlja Travel Bar. Sicer pa je ponudba vodenih ogledov, ki so pogosto brezplačni ali pa delujejo po principu »plačaj, kolikor želiš«, zelo velika in raznolika, zato bo zagotovo vsak našel kaj po svojem okusu.