Simon in Erin sta na potovanju, ki se ne konča. Prodala sta vse svoje imetje v Angliji, spakirala le najnujnejše in se odpravila v svet. Predstavljajte si, da lahko vse svoje stvari spakirate v zgolj desetih minutah in se preselite kamorkoli na svetu! Tako živita Erin in Simon. Erin pravi, da je osvobajajoče. Tri leta kasneje sta še vedno na poti in pišeta neverjeten blog. Ko sva z Erin govorili po Skaypu sta uživala v Palermu na Siciliji. Sama sebi pravita digitalna nomada, saj živita in delata, kjer pač imata dostop do interneta. Na poti od Velike Britanije do Sicilije sta potovala tudi skozi Slovenijo. Preberite, kaj pravi Erin o prestolnici Ljubljani in Bledu ter kaj ima za povedati o nekoliko neobičajnem načinu življenja, ki ga živita.
S Simonom sta na Never ending voyage, kot se imenuje tudi vajin blog. Nekega dne sta se enostavno odločila, da ne bosta živela kot večina. Zakaj? Kakšna je vajina zgodba?
Vedno sem želela potovati. S Simonom sva delala kratka potovanja, a leta 2008 sem vzela leto dopusta in se odpravila na potovanje okoli sveta. Ko sva se sredi novembra vrnila v Anglijo, je bilo mrzlo, deževno in temno. Zares sva se trudila vklopiti nazaj v življenje. Težko je bilo spet iti nazaj v pisarno in živeti normalno, rutinsko življenje, medtem ko sva na potovanju doživljala tako veliko. Bila sva nesrečna, saj sva ves čas vedela, da želiva ponovno na pot. Nato sva odkrila digitalne nomade in nekaj ljudi, ki so lahko delali kjerkoli na svetu, edini pogoj je bil, da so imeli internet. Ko je Simon pričel z delom spletnega oblikovalca, sva se zavedla, da ni razloga, da tega ne bi počel kje drugje. Začela sva delati na tem, varčevati, počasi prodajati najine reči. Imela sva zamisel o
blogu, a sva ga pričela pisati šele 10 dni preden sva se zapustila državo. Samo odšla sva – kupila sva enosmerno vozovnico za Rio in sproti urejala in se dogovarjala o vsem potrebnem. Sedaj, tri in pol leta kasneje, je še vedno tako.
Kako se preživljata? Kaj počneta kot digitalna nomada?
Delo se je nekoliko spremenilo od samega začetka. Prvo leto je kruh služil Simon s spletnim dizajnom, a po enem letu se je blog že dobro prijel in začela sva služiti z oglaševanjem in sponzorstvi. Ker sva zaslužila dovolj, se je Simon odločil, da ne bo več delal s strankami in sedaj dela
aplikacije za iPhone. Tako se preživljava trenutno, a se vedno skušava domisliti še kaj novega.
Kakšen nasvet bi dala popotnikom, ki bi želeli živeti podobno kot vidva?
Menim, da je potrebno zgolj želeti, da se zgodi, biti predan temu cilju in ne iskati izgovorov. Pogledati probleme in najti rešitve. Veliko ljudi nima dovolj denarja, da bi šlo na potovanje za celo leto. Ampak gre za to, da so potovanja prioriteta v življenju. Torej, kar je treba najprej narediti je, da začnete zapisovati vsak izdatek, vsak evro, ki ga porabite. Včasih sva stroške zapisovala na list papirja, sedaj sva razvila aplikacijo
Trail Wallet. Gre za aplikacijo, kjer zapisuješ vse svoje izdatke in je namenjena popotnikom, a jo lahko uporabljate tudi pred odhodom. Meniva, da je zares pomembno natančno vedeti, koliko denarja zapraviš, saj šele potem spoznaš, da recimo ogromno zapraviš za kavice, pijačo ali oblačila. Sčasoma spoznaš, da zapravljaš za reči, ki jih v bistvu ne potrebuješ, ko bi lahko varčeval za potovanja. Za najino prvo potovanje sva varčevala kar dve leti. Kar je bilo dokaj dolgo, da sva spoznala in zmanjšala izdatke za te reči. A bilo je vredno…vsaj za naju. Torej, vse je odvisno od tega, koliko ti potovanja pomenijo. Seveda se ne bo zgodilo kar takoj, a je vedno lažje. Na koncu spoznaš, da v bistvu ne potrebuješ vseh teh reči, na katere si bil navajen in se zaveš, da je vredno varčevati.
Ne slišiš veliko o Sloveniji in bila sva presenečena, kako lepa dežela je. Pokrajina je izjemna – gore, jezera, smaragdne vode… Enostavno čudovito. Nikjer drugje na svetu nisva videla tako čudovitih barv voda, ob pogledu na katere te zajame občutek magičnosti. V
Ljubljani je arhitektura čudovita. Je fantastična država, sproščena in skulirana, kjer je lahko potovati, tudi ljudje so bili prijazni. Hrana in pijača sta odlični, kar je bilo presenečenje, saj še nikoli nisva slišala za slovensko hrano ali vina, dokler Slovenije nisva obiskala. Zares sva uživala. Ker sva vegetarijanca, je lahko prehranjevanje na potovanjih včasih težavno,
a v Sloveniji ni bilo tako.
Kaj vaju je tako navdušilo, da bi se še vrnila (je namreč na vajinem seznamu, kamor še želita)?
Ja, o tem sva razmišljala kar nekaj časa. Najini plani se spreminjajo, a Slovenijo imava v mislih. Zares želiva nazaj. Katerikoli kraj sva obiskala, sva menila: »Oh, morava se vrniti sem in tukaj preživeti kak mesec.« Ko sva objavila članek o Sloveniji na blogu, sva dobila ogromno predlogov, katere kraje še morava obiskati v Sloveniji. Celo leto bi lahko potovala po državi. Veliko sva razmišljala o tem, kako bi lahko bil
Bled odličen kraj za delo, saj je čudovit, poleg tega je v okolici ogromno možnosti za pohodništvo in ostalih dejavnosti. Kar nama je v Sloveniji še bilo všeč, je to, da je tako cenovno dostopna.
Kaj si naj po vajinem mnenju ogleda vsak turist, ki obišče Slovenijo?
Zagotovo Ljubljano – je zares lepo mesto. Oba sva se strinjala, da je najlepša evropska prestolnica. Očarala naju je skuliranost in majhnost mesta. Tudi Blejsko jezero je obvezno ogleda – vanj sva se zaljubila, saj ni običajno jezero. V okolici je toliko stvari, ki jih lahko počnete. Vse od jahanja do najema čolna. Poskusila sva se tudi v raznih avanturah na rekah, odšla v Julijske Alpe in na rafting na Soči, kar toplo priporočava. Všeč nama je bila tudi Vipava v vinorodnem okolišu – simpatična majhna vas, brez turistov, odlična vina in okusna hrana.
Kaj pa Slovenci? So bili gostoljubni?
Ljudje so bili zares prijazni. Večina jih govori angleško, kar potovanje še olajša. Mogoče je k vtisu prispevalo to, da sva se udeleževala organiziranih ogledov, kot je Ljubljananjam food tour v Ljubljani. Imela sva lokalne vodiče, ki so nama razkazali mesto in naju peljali v vegetarijanske restavracije. Bilo je sproščeno, kot bi naju sprejeli prijatelji in naju popeljali naokoli. Na kogarkoli sva naletela, je bil do naju prijazen.
Kaj je najpomembnejša stvar, ko živiš kot vidva, ves čas na poti?
Izpostavila bi, da je pomembno spakirati čim manj. To zares olajša življenje, saj ne tovoriš veliko stvari. Midva potujeva zgolj z ročno prtljago, ki jo lahko vzameva na letalo in ne rabiva misliti še na check-in. Poleg tega sva veliko privarčevala, saj ko potujeva z nizkocenovnimi letalskimi prevozniki, ne rabiva dodatno plačati še za prtljago. Tudi ko iščeš hostel, je to veliko lažje zgolj z ročno prtljago.
Saj sta kot Cicero, ki je dejal: »Omnia mea secum porto« (Vse svoje nosim s seboj)!
To je zares osvobajajoče. Vse svoje reči v Angliji sva prodala. Na začetku je bilo težko, a ko se enkrat odločiš za ta korak, se počutiš svobodnega. V zgolj desetih minutah lahko spakirava in se preseliva kamorkoli na svetu poželiva. In to je dober občutek.
Za konec… Imaš kakšen nasvet za mlade, ki bi želeli potovati kot vidva, a zbirajo pogum ali menijo, da je denar ovira?
Potovanja niso nujno draga. Ko se malo poglobiš, vidiš, da je veliko načinov kako potovati z malo denarja. Lahko se odpraviš v države kot sta Indija ali Tajska, kjer bi bil presenečen, kako poceni se da preživeti. So še druge možnosti, ki jih koristiva tudi sama, kot je najem apartmaja za mesec dni. Lahko pa delaš v zameno za prenočišče. Torej, dobiš sobo oz. posteljo in skoraj nimaš možnosti zapraviti denarja, saj so tovrstne ponudbe večinoma na podeželju, kjer tako ali tako nimaš kje zapravljati. To je lahko čudovita izkušnja. Si v krajih, kamor turisti ne zaidejo, spoznaš domačine in živiš kot oni. Če zares želiš potovati, se vedno najde način. Denar ni opravičilo.
Anja Turk
prostovoljka Popotniškega združenja Slovenije