Očarajte s popolno fotografijo

Nepoznavalcu, ki vstopi v trgovino s fotoaparati, se lahko zgodi, da pač izbere »tistega vijoličnega«, ker enostavno nima potrpljenja čakati na prodajalca, ko se je že tretjič izgubil v množici vseh podatkov. Zato si je potrebno vzeti čas in, kot pravi Simon, upoštevati namembnost: »Če smo popotnik, velikokrat gledamo, da ne tovorimo prevelike teže. Zato super reporterski fotoaparati niso smiselni. Boljša izbira je manjši, na katerega lahko navijemo kvalitetno lečo.« Dodamo še dva objektiva - širokokotnega za pokrajino ter teleobjektiv oz. portretni za ljudi. In seveda, nikar ne pozabimo na navodila za uporabo. »Velikokrat jih zavržemo, a bodite prepričani, da boste ob pregledu navodil ugotovili zmožnosti vašega aparata, za katere zagotovo niste vedeli.« 

Fotografija ujame trenutek, ki za vedno izgine, ki ga je nemogoče reproducirati. In kot je dejal Karl Lagerfeld, je to tisto, kar je pri fotografiji čudovitega. Zato je še toliko bolj pomembno, da trenutek ujamemo pripravljeni. Prva stvar, na katero ne smemo pozabiti je seveda fotoaparat, ki naj bo vedno pri roki, »polna baterija in prazna kartica,« pravi Simon Koležnik in dodaja, da v veliki meri drži, da je mogoče z vsakim fotoaparatom narediti izjemne fotografije, če za objektivom stoji dober fotograf. »Pomembno je, da poznamo osnove fotografije in smo dobro tehnično podkovani. Saj 'a fool with a tool is still a fool',« pristavi v smehu.

Priznam, da se v trenutkih lenobe tudi sama poslužujem avtomatskega načina. Zavrtiš gumb in naprava vse stori namesto tebe. A, kot strogo resno razlaga Simon, je to »res zadnji klic v sili. Če smo kupili fotoaparat, potem je dobro, da ugotovimo, kaj vse nudi. Verjamem, da po nekaj tednih uporabe ne bomo več posegali po avtomatskem načinu fotografiranja. Če ne druga, nas bo zmotilo, da nam v večini primerov vsiljuje uporabo bliskavice.« Torej, spoznajmo osnove fotografije. Simon na kratko opiše posamezne parametre.

Oznaka na aparatu za ta parameter je največkrat označena s črko S ali tudi s Tv. S tem parametrom nastavimo, koliko časa bo zaklop na aparatu odprt, da bo omogočeno osvetljevanje na senzorju. Vzemimo na primer pogled na slap. Slapovi so deroči. Če želimo fotografirati slap, lahko preračunavanje prepustimo aparatu s pomočjo Auto funkcije, lahko pa smo kreativnejši in prestavimo parameter na S in s pomočjo zajema daljšega časa ustvarimo veliko bolj dinamično fotografijo. Ponavadi je za ta efekt potrebno nekaj deset sekund, zato je pomembno, da pred tem fiksiramo fotoaparat. Če stativa nimamo, fotoaparat postavimo na stabilno mesto.

Funkcija zaslonke je, da skozi objektiv spušča svetlobo. Oznaka za velikost odprtine zaslonke je prikazana kot f-vrednost. Bolj kot je zaslonka odprta, manj časa potrebujemo za osvetlitev fotografije. A vedeti moramo tudi, da je z odprtostjo zaslonke povezana globinska ostrina. Bolj kot je zaslonka odprta, manjša je globinska ostrina, s katero ločimo objekt od ozadja.

Ko osvojimo avtomatski način fotografiranja, je čas za korak naprej. Kadar nismo prepričani, kakšno vrednost zaslonke naj izberemo in kako dolgo naj osvetljujemo fotografijo, je parameter P prava izbira. Programska nastavitev je pravzaprav podobna nastavitvi avtomatike, vendar dopušča ročno nastavitev vrednost ISO, WB (belina) in EV (exposure value oz. vrednost ekspozicije, s katero po korakih določamo ali naj fotoaparat nadosvetli ali podosvetli fotografijo).

Bliskavica ali po domače 'flash' nam je v pomoč, kadar nimamo dovolj svetlobe, da bi zajeli spodobno fotografijo. Simon pravi, da se izogiba njeni uporabi, saj je pristaš naravnega videza fotografij. »Če pa jo uporabljamo, skušajmo doseči efekt naravne svetlobe. V tem primeru se je potrebno izogibati direktnemu bliskanju. Glavo bliskavice tako obrnimo ali v strop ali v steno. Rezultat je zmehčana svetloba.«

»Fotografi, ki uživajo v naravi, prisegajo na zgodnje jutranje ure. Drži, takrat imamo mir in tudi sami smo spokojnejši in bistrega uma, zato lažje ujamemo milino prebujanja narave. Seveda pa jutranje ure niso zmeraj idealne, saj za nastanek fotografije potrebujemo dovolj svetlobe. Že sama beseda fotografija izhaja iz grških besed, ki pomenijo risanje s svetlobo,« razlaga Simon. Za dobro fotografijo ni potrebno žrtvovati zgolj jutranjega poležavanja v topli postelji. Zna se zgoditi (profesionalni fotografi to počno neprestano), da se bomo mogli na kraj fotografiranja vrniti še enkrat, ker enostavno vemo, da fotografija ne bo zadostovala urednikovim zahtevam. Žal pri fotografiranju šteje zgolj rezultat in ne pot do le-tega. Zato je potrebno veliko potrpljenja pri čakanju na pravi trenutek.

Pozornost vedno vzbudijo dobre fotografije, iz katerih gledajo ljudje. A previdno, »potrebno je spoštovati želje ljudi, ki ne želijo biti na fotografiji, saj je to opazno na sami sliki,« pravi Anja in doda, da naj bodo ljudje nasmejani in zadovoljni. Simon pa poda nasvet, kako s fotografiranjem ljudi sploh začeti: »Najprej se lotiš fotografiranja poljskih cvetlic. Kasneje se preizkusimo v bližinskih posnetkih raznih kobilic, polžev, pikapolonic... no, ko vse to osvojimo, pa so na vrsti ljudje. Naenkrat ugotovimo, da je portret osebe veliko zahtevnejše opravilo kot narediti dobro fotko štirinožnega prijatelja.« Seveda mora fotografija ujeti emocije, dramatičnost in veselje. »Kar se tiče tehnične plati, pa je pomembna ostrina na očeh, sence in svetloba, kader in umestitev v prostoru.« Anja opozarja, da »ljudem ne režite nog, če to ni potrebno. Osebo - enako velja za predmete - poskusite dobiti v celoti v objektiv. To ne velja, ko slikate ljudi ali objekte od blizu, tam so dovoljena rezanja, pri čemer morate upoštevati ravnovesje na sliki, kontraste,…«. Simon svetuje še, da postavimo osebo v levo ali desno tretjino, saj tako dobimo veliko bolj umirjeno fotografijo, kot če je glavni objekt postavljen na sredini fotografije.

»Najlažje razumevanje pravila tretjin je, da obrnemo fotoaparat navpično in zajamemo portret osebe tako, da so oči v zgornji tretjini. Ko pogledamo celotno sliko, je ta veliko bolj harmonična, če je fokus postavljen v zgornji tretjini kot če bi jo postavili na sredino in ji porezali vrat, na vrhu fotografije pa bi imeli prazen prostor,« razlaga Simon. Tudi Anja ne vidi rada fotografij s praznim prostorom, kot je preveč praznega neba (to ne velja pri slikanju sončnih vzhodov in zahodov). Da bi postali pravi mojstri kompozicije, je potrebno veliko vaje in branja raznih likovnih čtiv. A, kot pravi Simon, smo ljudje nagnjeni k estetiki: »Naše oko zazna, če je nekaj harmonično ali kaotično. Vzemimo na primer, da imate pred seboj osebo. Ko pogledamo skozi okular, vidimo kader, ki ga bomo zajeli. Nato fotoaparat premikamo in videli bomo, kaj nam je na pogled lepo in kaj nam ne sede. Verjamem, da večina ljudi zna narediti spodoben posnetek, če se le malo potrudi.«

»…neostra fotografija,« pravi Simon. Prvi pogoj je prav ostrina (razen če gre za namenoma narejeno fotografijo, kjer ni poudarek na izostritvi). Vedno bodite pozorni, da je objektiv čist, saj so v nasprotnem primeru fotografije meglene. Tako kot Anjo, tudi Simona moti, če so fotografije pretirano obdelane in izgubijo vso estetsko vrednost. »Kot v večini primerov, tudi pri obdelavi fotografij velja pravilo, manj je več.« V dobi digitalnih fotoaparatov je velikokrat tako, da lahko fotografiramo neomejeno. »A če fotografije nimajo koncepta in zgodbe, jih niti 2000 ne bo dovolj, da bi lahko pokazali 5 zares vrhunskih fotografij. Fotografija je zajem trenutka, a vseeno se da razbrati, če je fotograf porabil za nek posnetek veliko časa ali pa je le mimobežno škljocnil,« razlaga Simon. 

 

Sicer pa »naj bodo vaše fotografije narejene premišljeno in predvsem kreativno,« poudarja Simon. Anja na fotografiji išče živahnost, dinamičnost, barvitost. Hodite po svetu z odprtimi očmi, vse je odvisno od osebe, ki stoji za objektivom, od njenih misli in kreativnosti. Upajte si, bodite drzni in radovedni. Seveda tudi pri fotografiranju ne moremo mimo talenta in smisla za fotografijo, a se le-ta da kompenzirati z vajo, strastjo in ljubeznijo do fotografije.