TUDI JAZ SI ŽELIM POTOVATI V TUJINO!
Najprej lepo pozdravljeni v imenu članov Počitniškega društva Kažipot. Smo mladinska organizacija, ki se med drugim ukvarja tudi z organizacijo popotniških predavanj in razstav ter z vzgojo mladih popotnikov. S slednjim pa je povezana tudi tema o kateri bi želeli več spregovoriti in sicer o pogostejših vprašanjih (dilemah), ki se porajajo v glavah mladih, ki jih žene želja po spoznavanju tujih dežel, kultur in ljudi.
Mnogo mladih se sprašuje ali sem se sposoben odpraviti na samostojno potovanje, na kakšno popotovanje se odpraviti prvič in še pogosteje ali si sploh lahko privoščim popotavanje?
Ker ste o samem popotništvu ob raziskovanju te zgoščenke verjetno že veliko slišali, bi se vrnili k osnovnemu vprašanju in sicer dostopnosti popotovanj, ter o tem na kakšno potovanje se odpraviti prvič? To je povezano s sledečimi tremi osnovnimi vprašanji in sicer: koliko denarja lahko prihranim, koliko časa imam za potovanje, kako izkušen oz. samostojen sem na potovanjih?
Glede izbiranja destinacij za prva potovanja, bi vam svetovali postopnost. Začnite z nekajdnevnimi samostojnimi popotovanji (npr. do Budimpešte, Dunaja ali Dubrovnika), ker se boste potem veliko lažje odločili ali ste se sposobni odpraviti na nekajtedensko popotovanje z Interrailom po Evropi. Ko boste imeli za sabo že nekaj večtedenskih popotovanj pa boste dovolj izkušeni tudi za kakšno bolj 'ekstremno' varianto npr. Latinska Amerika, Bližnji-Daljni vzhod…
Kot ste opazili smo vam za prvo popotniško leto svetovali krajša popotovanja, preko katerih boste v nekaj letih postali dovolj zreli tudi za bolj oddaljene in praviloma dražje destinacije. Z minevanjem let se vam bo dvigovala tudi vaša izobrazba (delovne izkušnje) s tem pa tudi višina vaših prejemkov, kar bo pomenilo, da si boste veliko lažje privoščili popotovanja, katera danes zavidate nekaterim svetovnim popotnikom…
Na vprašanja ali si lahko dijak oz. študent iz povprečno situirane družine privošči popotovanje, in če da, katere so tiste dežele, ki so najprimernejše za študentski oz. dijaški žep, bi odgovorili s preprostima enačbama in sicer 14 dni počitniškega dela = 7 dni bivanja v Londonu, 1 mesec počitniškega dela = 16 dni popotovanja z Interrailom po Vzhodni Evropi.
In kako pristopiti k uresničevanju želje po potovanju? Najprej si je potrebno iskreno odgovoriti ali je popotovanje resnično vaša najpomembnejša želja in cilj, v uresničevanje katerega boste usmerjali večino svojih prihrankov? Prvi preizkus volje vas čaka že ob vztrajanju pri daljšem oz. rednejšem počitniškem delu in ko boste začeli z načrtnim varčevanjem. To pomeni, da se boste verjetno morali odreči kakšni zabavi, koncertu, gotovo pa vsakodnevnemu „kofetkanju” ali druženju ob pijači. A žal si brez odrekanj in načrtnega varčevanja, tudi bogatejši od vas ne morejo uresničevati vseh želja.
Vendar, če v teh prizadevanjih ne boste uspešni, ne obupujte. Če si ne boste uspeli zagotoviti dovolj sredstev za daljše popotovanje in bi vseeno radi preživeli nekaj časa v tujini, potem lahko začnete razmišljati o alternativah. Ker je teh kar nekaj, jih bomo na tem mestu samo kratko opisali. Neformalna izobraževanja skozi vse leto potekajo v mnogih (izven) Evropskih državah v organizaciji Sveta Evrope in institucij EU. Sem uvrščamo jezikovne tečaje, seminarje, mladinske konference, mladinske tabore…, katerih udeležba je v visokem deležu subvencionirana s strani prej omenjenih organizacij. To z drugimi besedami pomeni, da morate vi prispevati le relativno nizko kotizacijo ali pa kriti manjši delež potnih stroškov. Poleg naštetega se lahko udeležite tudi prostovoljnega dela v tujini ali pa se vključite v programe AU-PAIR. Čas pred, med in po aktivnostih omenjenih programov, lahko tako izkoristite tudi za spoznavanje mesta-države v kateri se stvar odvija.
In ker je bila rdeča nit prej zapisanega ravno denar, bomo naša razmišljanja tudi zaključili v tej smeri. Verjetno se je v današnjem, vedno bolj materialističnem, svetu težko odreči nekaterim dobrinam in predmetom, ki so dostikrat, žal tudi pogoj za pripadnost določeni družbeni skupini.
Vendar naj vam zagotovimo, da se je na račun spoznavanja tujih dežel vredno odreči nekaterim materialnim dobrinam. To ne pomeni, da morate začeti povsem špartansko življenje, saj želimo povedati le, da z odrekanjem ne boste postali družbeno izključeni, ampak boste vse bližje skupini ljudi, ki se imenujejo popotniki. Tovrstnim ljudem ni pomembna blagovna znamka vaših oblačil, ampak predvsem vi kot osebnost. Gre praviloma za zelo odprte in neposredne ljudi, ki imajo prirojen pozitiven čut oz. odnos do soljudi. S poudarjanjem lastnosti popotnikov smo želeli v vas razbliniti strah pred tem, da bi kakšnega popotnika povprašal za nasvet ali informacijo v zvezi z določenim popotovanjem. Tako naj vas ne bo sram vprašati tudi tako 'začetniških' vprašanj, kot jih navajamo v tem besedilu.
Nam pa se sedaj poraja vprašanje ali smo z našimi razmišljanji še koga več prepričali v koristnost popotovanj oz. spoznavanj tujih dežel in ljudi…; če ne, se udeležite kakšnega potopisnega predavanja, zavijte v kakšno popotniško organizacijo in tam boste srečali ljudi, ki jim bo to s svojimi popotniškimi lastnostmi gotovo uspelo!
Tokrat je v imenu Počitniškega društva Kažipot Velenje o popotništvu razmišljal Uroš Ivančič! Več o nas izveste na www.kazipot.si .