Za Globetrotterjem je vznemirljivo leto
Veseli smo vsakega članka, ki ga napišejo naši prostovoljci ali hostli, ki želijo promovirati destinacijo, hostel, ali pa samo opisati kraj, ki so ga obiskali. Potovanja povezujejo ta časopis in so razlog, da ga radi berete, zato se želimo vsem, ki ste prispevali, zahvaliti za vaš čas, preživet za tipkovnico, kjer ste podoživljali svoje pustolovščine.
Zares smo vam lahko ponudili raznoliko vsebino in veseli smo, da leta 2018 Globetrotter praznuje svoj 10. rojstni dan. Vznemirljivo, kajne? Sprehodimo se po desetih številkah leta 2017.
Januarja je naša prostovoljka Nastja pisala o čudovitem
Bledu. Poskusila je znano blejsko kremšnito in uživala v jutranji kavi v Vili Prešeren. Prepričana sem, da so se vsem začele cediti sline, ko so brali njen članek. Nastja, pelji nas na Bled, da lahko kremšnito poskusimo skupaj. V februarskem Globetrotterju je naša prostovoljka Tina z nami govorila
poljsko. Bila je navdušena nad tremi mesti: Zakopane so mesto, ki ga ni poznala, Gdansk, mesto, ki je začel konec komunizma s protestom in Wroclaw, študentsko mesto, kjer po središču ležijo škrati.
Marca smo lahko brali o življenju Boštjana Šifrarja, o njegovih potovanjih, življenjskem slogu in razmišljanju. Naša Anja Turk je z njim opravila zanimiv
intervju. Boštjan Šifrar je dal en nasvet: vsak bi moral nekaj časa preživeti sam. Ko si sam, imaš čas, da se najdeš in vidiš, kaj želiš narediti s svojim življenjem, pravi. Se strinjate?
V aprilu nas je čakal še en intervju.
Kdo je Zarja Kambič? je napisala naša prostovoljka Petra Kosi. Zarja je bila res zgovorna in nam je dala nekaj motivacije za potovanja. Pravi, da ne potrebuješ veliko denarja, da potuješ. Potuješ lahko tudi skoraj brez denarja, če poznaš nekaj trikov. Preverite, kakšne nasvete je še dala.
To leto smo lahko brali tudi potopise o Iranu, ki jih je napisal Igor Jurišič. Zagotovo je razbil nekaj stereotipov, nam povedal nekaj skrivnosti in navdušeni smo bili. Maja je pisal o
Isfahanu, tretjem največjem mestu v Iranu. Junija smo potovali v toplejše kraje. Tja nas je popeljal Miran Šinko, ki je pisal o
Otoku žensk v Mehiki ali Isla Mujeres. Še vedno imamo v mislih prelepe fotografije. Plaže, zanimiva zgodovina, trajekt do Cancuna ... Kaj si lahko še želimo?
Poletna izdaja Globetrotterja je v ospredje postavila prostovoljce. Bolje rečeno, prostovoljko. Sandra Meglić se je junija odpravila na
Norveško, kjer bo preživela eno leto. Razkrila nam je, zakaj se je odločila za to destinacijo in še veliko več. Kaj najbolj pogreša? Dobro, slovensko hrano. Septembra je naša prostovoljka Tina Škorjanc skupaj z drugimi prostovoljci Popotniškega združenja Slovenija
potovala v Budimpešto in raziskala to čudovito mesto. Obiskali so grad, mostove in za konec skočili še v Blatno jezero. Zabavno!
Oktobra se je Boštjan Šifrar odločil, da ne bo več intervjuvanec, temveč da bo z nami delil svoj potopis. Potoval je na
Madagaskar in z nami delil svoje zgodbe. Katero možnost prevoza je izbral za potovanje po otoku? Motor, seveda. Tudi zadnja številka v 2017 je bila zel zanimiva. Rok in Katarina Hočevar sta napisala potopis o svojih pustolovščinah v
Južni Afriki in nas prepričala, da na naš seznam želj uvrstimo tudi to deželo. Poleg zanimivega potopisa sta nas razveselila še z zanimivimi dejstvi, med drugim, da nilski konji ne morejo plavati. Ste vedeli?
2017 je bilo zares zanimivo leto za
Popotniško združenje Slovenija in za
Globetrotter. Veseli smo, da bo to leto praznoval svoj
10. rojstni dan, kar ne bi bilo možno brez vas. Prenovili bomo tudi našo spletno stran in tudi Globetrotter bo dobil novo podobo. Veseli smo prihodnosti in upamo, da bomo tudi v prihodnosti brali o vaših pustolovščinah. Veselo popotovanje in recite HI svetu!
