Urugvaj je relativno majhna država v Južni Ameriki in pogosto spregledan kot popotniška destinacija. Pravzaprav je s svojimi 176.000 km2 najmanjša država te celine, a je vseeno približno 9-krat večji od Slovenije. Nahaja se med dvema ogromnima državama, Argentino in Brazilijo, s katerima je zgodovinsko tesno povezan. Ker na tem področju ni bilo (veliko) zlata in drugih pomembnih rudnin, španske in portugalske osvajalce Urugvaj sprva sploh ni zanimal. Šele približno 100 let kasneje, ko so bila ostala območja Južne Amerike že kolonizirana, so se prvi odločili tu ustanoviti mesto Colonia del Sacramento Portugalci. Kot odgovor na to potezo so nato še Španci v bližini postavili Montevideo, ki je danes glavno mesto Urugvaja.
Urugvaj je dolgo bil del Argentine, potem del Brazilije in spet bliže Argentini, in čeprav je danes samostojna država, je res izredno tesno povezan z Argentino, predvsem s provinco Buenos Aires.
Argentinci se radi pošalijo, da je Urugvaj le ena izmed argentinskih provinc, saj ji je tako zelo podoben. Naj navedem le nekaj primerov, v čem so si Argentinci in Urugvajci podobni:
Podobnosti je še veliko, tudi zgodovinsko sta šli obe državi v približno istem času skozi enake preizkušnje: prihod priseljencev, diktatura, demokracija ipd. Edina razlika je, da so v Urugvaju med diktaturo iz ustave umaknili katoliško vero, zaradi česar je Urugvaj danes sekularna država, Argentina pa ostaja katoliška.
Verjetno je prva stvar, ki jo boste slišali o Urugvaju ta, da je bil prva država v Južni Ameriki, ki je legalizirala marihuano. A to ni Amsterdam in zelena substanca ni tako lahko dostopna, kot na Nizozemskem. V Urugvaju je marihuano mogoče kupiti le v lekarnah, poleg tega pa morate biti na seznamu odjemalcev in prav tako državljani Urugvaja. Torej, kdor bi želel kupiti marihuano, se mora v državi najprej prijaviti, potem pa, ko pride roba, v vrsto pred lekarno, kjer jo lahko kupi. Pravijo, da zaloge ni nikoli dovolj za vse, ki bi jo želeli imeti. Zakaj je potem ne gojijo sami, se sprašujete? Tudi domača pridelava marihuane je strogo nadzorovana, saj je tudi za to treba dobiti dovoljenje. In če ste že na seznamu kupcev marihuane, potem ne morete biti tudi na seznamu pridelovalcev in obratno. Iz tega lahko sklepamo, da se marihuana v Urugvaju še vedno večinoma prodaja na črno.
Najino potovanje po Urugvaju je del daljšega potovanja po Južni Ameriki, kjer sva si zadala nalogo, da naključne ljudi vprašava, kaj jih osrečuje. V Urugvaju sva dobila nekaj zelo zanimivih odgovorov.
Darillo, urugvajski popotnik na kolesu:
»Sreča je zame, da živim za ta trenutek. Da dani moment izkoristim, se ga veselim, v njem uživam in sem zadovoljen. Gledati naprej, kaj bo čez dan, teden, mesec, ali pa nazaj, kaj je bilo pred časom in se »naslajati« ob to, kako lepo je bilo, ni sreča. To me v sedanjosti samo potre, češ takrat je bilo tako super, danes pa ni več.«
Magela, turistična delavka:
»Hm, težko vprašanje. Verjetno so čisto osnovne stvari tiste, ki me osrečijo. Če moram izbrati eno stvar, bi bila to moja družina.«
Camila, zaposlena v hostlu El Viajero v Montevideu:
»Nastopi, predstave. Obožujem nogomet, torej nogometne tekme in tamkajšnje vzdušje. Moja druga strast pa je rock glasba, zato lahko rečem, da so rock koncerti moja druga sreča.«
Več o Urugvaju pa v naslednji številki. Pisala bova o tem, kaj si lahko ogledate v Urugvaju, kakšne so tamkajšnje cene, kje lahko spite in kako naj se po državi premikate.