Rezervirajte hostel pri nas ter se izognite višji ceni zaradi provizij posrednikov.

Urugvaj za lačne popotnike – 1. del

Nepoznan košček Južne Amerike

Urugvaj je relativno majhna država v Južni Ameriki in pogosto spregledan kot popotniška destinacija. Pravzaprav je s svojimi 176.000 km2 najmanjša država te celine, a je vseeno približno 9-krat večji od Slovenije. Nahaja se med dvema ogromnima državama, Argentino in Brazilijo, s katerima je zgodovinsko tesno povezan. Ker na tem področju ni bilo (veliko) zlata in drugih pomembnih rudnin, španske in portugalske osvajalce Urugvaj sprva sploh ni zanimal. Šele približno 100 let kasneje, ko so bila ostala območja Južne Amerike že kolonizirana, so se prvi odločili tu ustanoviti mesto Colonia del Sacramento Portugalci. Kot odgovor na to potezo so nato še Španci v bližini postavili Montevideo, ki je danes glavno mesto Urugvaja.

Vsebina

Urugvaj je dolgo bil del Argentine, potem del Brazilije in spet bliže Argentini, in čeprav je danes samostojna država, je res izredno tesno povezan z Argentino, predvsem s provinco Buenos Aires.

Podobnosti z Argentino

Argentinci se radi pošalijo, da je Urugvaj le ena izmed argentinskih provinc, saj ji je tako zelo podoben. Naj navedem le nekaj primerov, v čem so si Argentinci in Urugvajci podobni:

  • Oboji obožujejo mate. To je način pitja čaja iz zelišča yerba mate (izgovarjava šerba mate). Tradicionalno za ta namen uporabljajo posodo iz usnja ali lesa. Vanjo stresejo posušena zelišča, skodelico pokrijejo z roko in jo pretresejo, da se najfinejši prah odstrani. Nato v skodelico nalijejo vročo vodo (špan. agua caliente), ki ne sme imeti več kot 85 °C, sicer uniči zelišča. V to zmes nato potopijo posebno kovinsko slamico, ki ima na koncu cedilo, in jo brez mešanja začnejo piti. V Argentini in Urugvaju boste tako videli ljudi s termovko v eni roki in skodelico za mate v drugi. To pijejo ves dan; od jutra do večera počasi srkajo svoj čaj, si spet dolijejo vročo vodo iz termovke in srkajo dalje. Mate boste videli piti čisto vsakega, od delavcev na cesti in zaposlenih v banki do turističnih vodičev, ki turo po mestu opravijo s skodelico čaja mate.
  • Ne morejo brez na žaru pečene govedine. Obe državi sta znani po govedoreji, sploh Urugvaj se lahko pohvali, da ima 4-krat več krav (in bikov) kot ljudi. Večina teh bikov konča na krožnikih domačinov. Restavracij, imenovanih Parilla, kjer strežejo na žaru pečeno govedino, je na vsakem koraku dovolj, dobiti pa se da vse od odličnih zrezkov (steakov) in reber do raznoraznih notranjih ogranov. Pri tem ima Urugvaj svojo (edino) značilnost: sendvič chivito, ki je podoben burgerju, le da namesto mletega mesa vsebuje zrezek.
  • Poglejte zastavi Argentine in Urugvaja. Sta podobni? Argentina ima zastavo z modro, belo in še eno modro črto ter soncem v sredini, Urugvaj pa je za obliko vzel zastavo ZDA, potem pa v zgornji levi kot dal argentinsko sonce, pri črtah pa izbral modro in belo barvo.
  • Narečje je praktično enako. Argentinska španščina ima veliko narečij, ampak je govorica iz province Buenos Aires identična urugvajski španščini. Najopaznejši so njihovi š-ji. Primer je prej omenjena yerba mate, ki bi se v pravilni španščini izgovorila kot jerba mate, Urugvajci pa y izgovarjajo kot š. Enako delajo z glasom ll, ki se v španščini izgovori kot j , v Urugvaju pa spet kot š. Primer je kraj Villa Serana, ki se izgovori kot V iša Serana.

Podobnosti je še veliko, tudi zgodovinsko sta šli obe državi v približno istem času skozi enake preizkušnje: prihod priseljencev, diktatura, demokracija ipd. Edina razlika je, da so v Urugvaju med diktaturo iz ustave umaknili katoliško vero, zaradi česar je Urugvaj danes sekularna država, Argentina pa ostaja katoliška.

Legalizacija marihuane

Verjetno je prva stvar, ki jo boste slišali o Urugvaju ta, da je bil prva država v Južni Ameriki, ki je legalizirala marihuano. A to ni Amsterdam in zelena substanca ni tako lahko dostopna, kot na Nizozemskem. V Urugvaju je marihuano mogoče kupiti le v lekarnah, poleg tega pa morate biti na seznamu odjemalcev in prav tako državljani Urugvaja. Torej, kdor bi želel kupiti marihuano, se mora v državi najprej prijaviti, potem pa, ko pride roba, v vrsto pred lekarno, kjer jo lahko kupi. Pravijo, da zaloge ni nikoli dovolj za vse, ki bi jo želeli imeti. Zakaj je potem ne gojijo sami, se sprašujete? Tudi domača pridelava marihuane je strogo nadzorovana, saj je tudi za to treba dobiti dovoljenje. In če ste že na seznamu kupcev marihuane, potem ne morete biti tudi na seznamu pridelovalcev in obratno. Iz tega lahko sklepamo, da se marihuana v Urugvaju še vedno večinoma prodaja na črno.

Sreča v Urugvaju

Najino potovanje po Urugvaju je del daljšega potovanja po Južni Ameriki, kjer sva si zadala nalogo, da naključne ljudi vprašava, kaj jih osrečuje. V Urugvaju sva dobila nekaj zelo zanimivih odgovorov.

Darillo, urugvajski popotnik na kolesu:
»Sreča je zame, da živim za ta trenutek. Da dani moment izkoristim, se ga veselim, v njem uživam in sem zadovoljen. Gledati naprej, kaj bo čez dan, teden, mesec, ali pa nazaj, kaj je bilo pred časom in se »naslajati« ob to, kako lepo je bilo, ni sreča. To me v sedanjosti samo potre, češ takrat je bilo tako super, danes pa ni več.«

Magela, turistična delavka:
»Hm, težko vprašanje. Verjetno so čisto osnovne stvari tiste, ki me osrečijo. Če moram izbrati eno stvar, bi bila to moja družina.«

Camila, zaposlena v hostlu El Viajero v Montevideu:
»Nastopi, predstave. Obožujem nogomet, torej nogometne tekme in tamkajšnje vzdušje. Moja druga strast pa je rock glasba, zato lahko rečem, da so rock koncerti moja druga sreča.«

Več o Urugvaju pa v naslednji številki. Pisala bova o tem, kaj si lahko ogledate v Urugvaju, kakšne so tamkajšnje cene, kje lahko spite in kako naj se po državi premikate.

Sorodni članki

Rezervirajte oglede, zanimivosti in znamenitosti

Prijava