Na potovanje z zborom

»Ampak, ej, Lucija, jaz ne pojem v (tok kulskem) zboru, zakaj bi potem prebiral/-a tvoj članek?«

Ker na turneje, tekmovanja, kongrese, sejme itd. v tujino ne hodijo zgolj zbori, temveč praktično vse ambiciozne kulturne, športne in tudi znanstveno-strokovne zasedbe, ki predstavljajo narod in njegove običaje. Praktično nimate izgovora, da tudi sami ne bi doživeli podobne izkušnje. Torej vas zanima, zakaj se imamo na zborovskih turnejah tako fajn?

Organizacija potovanja

Ne marate organizirati potovanj? Odgovornost organizacije takšnega potovanja je navadno razdeljena med več članov (upravnega odbora) zbora in gostitelja oz. gostiteljsko organizacijo. Naloge, kot so npr. nakup letalskih kart, rezervacija nastanitev, avtobusa, obrokov, organizacija koncertov in urejanje zavarovanja se tako razporedijo med posameznike, ki se odločijo, da bodo s svojim znanjem, talenti, potovalnimi izkušnjami, poznanstvi in časom lahko prispevali k načrtovanju potovanja. Seveda pa kolektivno načrtovanje takšnih potovanj zahteva usklajevanje interesov in želja vseh članov interesne skupine.

Finančno ugodno potovanje

Potovanje z zborom oz. drugo interesno skupino je navadno cenovno ugodneje. Del cene namreč pogosto pokrije festival oz. organizacija, ki nas je povabila, ter društvo oz. organizacija, v okviru katere zbor deluje. Ta za svoje delovanje navadno pridobi državna sredstva razpisov in sredstva sponzorjev ali donatorjev. Tako pogosto za potovanje plačaš veliko nižjo ceno, kot bi jo sicer. Na primer za štirinajstdnevno turnejo leta 2022 sem za turnejo po srednji Ameriki plačala samo prispevek v višini 500 evrov, medtem ko sem za enako dolgo turnejo po Tajvanu leto kasneje (leta 2023) odštela 400 evrov. Vseeno pa to pomeni večji lasten angažma in odgovornost pred odhodom. To vključuje zbiranje sponzorjev, promocijo zbora in projektov, prodajo CD-jev, vrhunsko koncertiranje itd.

Stik z lokalno kulturo

V okviru festivalov pogosto obiščeš neturistične kraje, kjer se imaš priložnost srečati z lokalno skupnostjo. Navadno gre za srčno izmenjavo glasbe (koncerta) in gore gostoljubja s pogostitvijo po koncertu. S tem mislim preizkušanje lokalne hrane in pijače in spoznavanje zgodb domačinov, s katerimi se že nekako sporazumeš. V okviru mednarodnega zborovskega tekmovanja v baskovski Tolosi, ki tam poteka vsako jesen in na tak način neguje glasbeno dediščino regije, smo bivali v čudovitem obmorskem Zarautzu, ki leži v bližini znanega mesta San Sebastian (Donostia) na severozahodu Španije in je s svojo prelepo plažo in mestnim utripom definitivno vreden ogleda. Poleg Tolose smo koncertirali še v Pamploni, Borji, Aibarju in Beasainu, manjših mestecih, kjer nas je lokalno prebivalstvo vedno pogostilo in nam povedalo kakšno zanimivost o njihovi kulturi, hrani in vinu.

V nekaterih primerih pa so nas v okviru turnej gostili domačini na svojem domu, pri katerih spiš in poješ tudi kakšen obrok. Glede na moje izkušnje gostiteljev iz srednješolskih zborovskih turnej na Slovaškem in Poljskem ter zborovskega tekmovanja v Marktoberdorfu na Bavarske se slednji zares potrudijo, da lahko pokusiš ali pa se celo naučiš skuhati lokalne jedi.

Organizirani ogledi

Pogosto se zgodi, da gostiteljska organizacija ponudi možnost turističnih ogledov, pri čemer te po kraju vedno vodijo »lokalci«. Na turneji po srednji Ameriki nam je tako predstavnik slovenskega društva, ki deluje v Indianapolisu, v tekoči slovenščini razkazal mesto, kar je bila zame posebej ganljiva izkušnja.

Na turneji na Tajvanu nam je naša spremljevalka Lydia priporočila številne restavracije, se z nami odpravila na Taipei 101 ter po koncertu vsem pevcem kupila konkretno dozo tradicionalnega bubble tea, ki so ga tajvanski migranti v začetku devetdesetih let prinesli tudi v druge dele sveta, predvsem Kalifornijo in vzhodnoazijske pokrajine. V okviru zborovskega tekmovanja v Tolosi nam je naša spremljevalka Laura celo pomagala najti super klub in nam priskrbela zastonj pijačo.

V nasprotnem primeru si v prostem času kakšen turistični ogled ali pa zgolj pohajkovanje po mestu organiziramo sami, kar večji skupini omogoča fleksibilnost glede na interes posameznikov.

Minusi in zakaj kljub temu vztrajam?

Seveda potovanje v tako veliki skupini ni vedno najlažje. Na potovanju nisi tako svoboden. Prilagajati se moraš programu festivala oz. turneje. Poleg tega je potovanje v večji skupini večkrat nekoliko bolj okorno in zamudno in zato posledično pogosto nimaš dovolj časa za ogled nekaterih bolj znanih turističnih znamenitosti (na primer obisk muzejev, kar se nam je zgodilo na turneji v Rimu). Takšno potovanje od mene pogosto zahteva večjo angažiranost in organizacijo, da tekom že postavljenega urnika odkrijem »luknje«, v katerih si bi lahko morda ogledala, kar me zanima.

Največji plus potovanja z zborom pa je dobra družba. Skupaj namreč pojemo, koncertiramo, vadimo, se veliko smejimo in zabavamo, pogovarjamo in izmenjujemo doživetja. Z zborovskimi prijatelji se spodbujamo, da kdaj pa kdaj zapustimo svoje cone udobja, na primer preizkušanje polžev v Franciji. Med sabo si nudimo pomoč in podporo v primeru kakšnih zapletov, na primer si sposojamo obleke, če se izgubi kovček. Drži, da ni tako važno, kam greš, vendar bolj s kom greš.

Ob koncu se moram zahvaliti predvsem mojima dvema odličnima zboroma: Komornemu zboru Megaron in Komornemu zboru KGBL, ki sta me toplo sprejela medse in mi omogočila veliko glasbeno-ustvarjalnih in potovalnih podvigov. Vsi, ki ste z branjem članka prišli do konca in vas morda poleg potovanj vsaj malo veseli zborovsko petje, pa vabljeni, da nam prisluhnete na kakšnem koncertu.