Prekmurje leži na SV Slovenije; to je pokrajina, ki je ujeta med državne meje (z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško) in reko Muro. Prekmurje je poznano kot dom prekmurske gibanice, vaniljevega sladoleda z bučnim oljem in bograča; tukaj gnezdijo štorklje in ljudje govorijo s posebnim naglasom. Našli boste evangeličanske cerkvice in sinagogo, ravninske kolesarske poti, termalne vrelce in zdravilišča, srečali boste prijazne in dobrosrčne ljudi.
Ravninske ceste so čez čas zamenjali hribčki in vse redkeje poseljene hiške. Prispela sva na Goričko. Najina prva postojanka je bil grad Grad, največje grajsko poslopje pri nas. Vstopnina znaša 4 evre, grad pa je odprt vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih. Ima 365 sob in, kot nama je povedal vodič, kroži legenda, da naj bi kralj vsako noč spal v drugi sobi. Pokukala sva v grajske sobane, se navduševala nad viteško dvorano in obiskala energetske točke na travniku v atriju. Zunaj gradu je čudovit park, urejen v angleškem slogu.
Spustila sva se po hribu in zavila desno. Prišla sva do Vulkanije, ki sva jo že od daleč prepoznala po njeni maskoti Oliju pred vrati. Vstopnina znaša 10 evrov na osebo; muzej je ob ponedeljkih zaprt, je pa potrebna predhodna rezervacija. Najprej nam je vodička predstavila nekaj zanimivosti o nastanku vulkana, spoznali pa smo tudi Olija, ki se nam je večkrat pridružil na poti po muzeju. Muzej je zanimiv in je primeren za družinski obisk. S 3D-očali smo si ogledali nastanek vesolja, kjer so s posebnimi učinki vročine, dežja in snega res ustvarili pravo atmosfero pripovedovanega. S hitrim dvigalom smo potovali 6000 m pod zemljo, si ogledali minerale, odgovorili na Olijev kviz in se z vlakcem vrnili na površje. Pot nas je peljala tudi po ledu in dinozavrovih kosteh, a nas je spretni šofer varno pripeljal na površje. Ogled traja 1 uro, je pa zelo zabaven in poučen. Priporočava!
S turističnim vlakcem smo se odpeljali še na panoramsko vožnjo po kraju Grad. Postanek smo naredili pri kamnolomu, kjer smo si ogledali dva kratka filmčka, otroci pa so iskali kamnino olivin. Vožnja je trajala pribl. 45 minut.
Parkirala sva pri gostišču Pri Martinu in sledila puščici, ki naju je vodila po sveže pokošeni travi do rotunde. Cerkvica svetega Nikolaja iz 13. stoletja je ena izmed dveh najstarejših ohranjenih cerkva v Prekmurju. Zanimiva je zaradi okroglega tlorisa, svoje skromnosti in idilične okolice.
Za raziskovanje Murske Sobote sva si vzela ves dan. Najina prva postojanka je bil obisk Pomurskega muzeja v gradu. Ogledala sva si gostujočo razstavo 100 dejstev o Prekmurju, postavljeno v zgornjih dveh sobah. Avtorica je z grafiko čudovito prikazala znamenitosti pokrajine – od kulinarike, tradicionalnih običajev in arhitekture do umetnikov. Zanimiva razstava! Eno nadstropje nižje sva si ogledala stalno razstavo o Prekmurju, od prazgodovine do danes. Gre za bogato zbirko eksponatov, ki slikovito predstavljajo življenje ljudi na tem ozemlju, sploh sodobnost je lepo prikazana z maketami in posnetki pogovorov med ljudmi. Vstopnina znaša 3 evre, muzej pa je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih. Pred gradom je velik ribnik z urejenimi sprehajalnimi potmi in veliko sence pod drevesi, vsa drevesa so lepo označena. Pred žgočim soncem sva se skrila na klopco pod krošnjo in opazila, da se tudi račja družina – kot midva – hladi v senci.
Najina naslednja destinacija je bil obisk Expana, ki se nahaja ob Soboškem jezeru. Tako paviljon, interaktivni muzej v njem kot celotna zgodba, ki nastaja ob jezeru, so naju navdušili. Najprej sva si ogledala sedemminutni film, ki naju je odpeljal v preteklost, ko je tukaj bilo še Panonsko morje. Film je vrhunsko posnet, res sva imela občutek, da bo v naju pridirjal konj ali mimo priplaval morski pes. Pri naslednjih postojankah sva poslušala prekmursko glasbo, si ogledala prekmurske filme in izmerila pozornosti ob kapljicah vode. Na koncu pa sva poletela z balonom po Prekmurju, kar je bil poleg začetnega filma najboljši del. Zaradi 360-stopinjske kamere sva se obračala nazaj, gledala dol in gor, ves čas sva imela občutek, da res lebdiva v zraku in potujeva od gradu Grad mimo rotunde do Vinariuma. Odlična izkušnja!
Na terasi sva pojedla kosilo; postrežba je nevsakdanja, a zanimiva. Ponudba je »prekmurska«, poskusila sva tudi langaš. Osebje je zelo prijazno. Popoldan sva zaplavala v Soboškem jezeru. Pod teraso restavracije so garderobe in toaletni prostori, za otroke je urejeno igrišče, ob jezeru pa so sprehajalne poti. Primerno za celodnevno uživanje. Manjka le malo sence.
Pred sončnim zahodom sva se ustavila pri dvorcu Rakičan, le streljaj iz Murske Sobote. Parkirala sva ob cesti in se ob pogledih kuštravih konjev odpravila v park, kjer so postavili veliko gugalnico. Šarmanten dvorec iz 17. stoletja je danes dom raziskovalnega središča in konjeniškega kluba, tukaj pa je tudi kavarna.
Med vožnjo skozi Odrance sva opazila visoko, precej nenavadno cerkev sv. Trojice, zato sva naredila krajši postanek. Cerkev je zanimiva, saj je osmerokotne oblike. Pročelje je zelo visoko in ima tri zvonike.
Med raziskovanjem Prekmurja sva ugotovila, da je to manjše naselje z luštnim gradom in ogromnim parkom. Pred vhodom sta razstavljeni maketi koles. V gradu sta razstavi lekarništva in plemiških družin. V grajski stolp sva se odpravila na kavo in prekmursko gibanico.
Čisto blizu Beltincev, v Ižakovcih, sva obiskala »otok ljubezni«. Od glavne ceste skozi gozd do parkirišča so naju vodili smerokazi. Na otok vodita dva mostova, eden lesen (zelo lep, ampak obvezno imejte s seboj zaščito proti komarjem) in drugi pred kratkim prenovljen kamniti most s srcem. Z brodom, privezanim na jeklenico, napeto med bregovoma, sva se odpeljala čez Muro na drugi breg, v Prlekijo, in nazaj. Cena vožnje je 1,5 evra.
Zapustila sva glavno cesto in se med njivami koruze in buč, ko sva že mislila, da naju navigacija pošilja narobe, pripeljala do kmetije Kovač. Takoj sva uzrla polje sivke. Ko sva se mu približala, pa sva sivko tudi zavonjala in zaslišala zvok čebel na njih. Žal pa sva bila z obiskom (v Prekmurju sva bila konec julija) prepozna, saj je sivka že izgubljala svojo lepo vijolično barvo.
Tradicijo lončarstva, žganja lončevine in gradnje prekmurske cimprane hiše sva si ogledala v lončarski vasi v Filovcih. Pravzaprav gre za muzej na prostem, ki je mišljen, da si ga ogledaš sam med sprehodom med objekti in si prebereš table z opisi. Vstopnina znaša 4 evre.
Bogojino sva uvrstila na najin seznam zaradi Plečnikove cerkve. Pravzaprav gre za netipičen in nesimetričen sakralni objekt, ki z izjemo zvonika in križa od zunaj sploh ne spominja na cerkev.
V kraju Dobrovnik sva zavila levo in se po treh kilometrih pripeljala do parkirišča pred Bukovniškim jezerom. Parkirnina stane 2,5 evra za cel dan. Bukovniško jezero z okolico ponuja veliko. Čez cesto v gozdu je pustolovski park za majhne in velike z več progami glede na težavnost. Ob jezeru je kotiček z igrali in pravljičnimi junaki za otroke, po gozdu pa vodi označena sprehajalna pot med 26 energetskimi točkami do kapelice in izvira sv. Vida. Midva sva bila tukaj ravno ob zgodnjepopoldanskem vročem soncu, zato je sprehod po gozdu res prijal.
Pod vznožjem Lendavskih goric ob reki Ledavi sva se ustavila še v našem najbolj vzhodnem mestu. Za rumeno fasado s štukaturami in arkadnimi okni sva našla Muzej meščanstva, tiskarstva in dežnikarstva. Vstopnina znaša 2,50 evra, odprt pa je vsak dan razen ob ponedeljkih. Odpravila sva se še do trga, kjer stojita kulturni dom in sinagoga. Zadaj je čudovit mestni park z ogromno zelenice in sence ter otroškimi igrali. Odpeljala sva se proti cerkvi Svete Trojice, v kateri je steklena krsta z mumijo Mihaela Hadika. Našla sva tudi razgledno klopco in z nje opazovala Lendavske gorice s strmimi pobočji gričev in stolp Vinarium v daljavi. 53,5 metra visok stolp Vinarium z jeklenimi cevmi in steklom je gotovo ena najbolj obiskanih atrakcij v Lendavi. Na ploščadi spredaj prodajajo lokalne izdelke; zadišalo je po vafljih in langašu (sicer tipični madžarski jedi). V pritličju sva kupila vstopnici (cena je 7 evrov) in se razgledala po trgovinici s čudovitimi spominki. Na vrh sva se odpeljala z dvigalom. Ker je bil sončen dan, sva imela čudovit razgled na okolico in vse tri sosednje države (Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško). Pogled je res čudovit.
Spala sva v HI Radenci, ki je dobra izhodiščna točka za raziskovanje Prekmurja, nedaleč stran se nahaja tudi Krajinski park Goričko. Hostel Radenci se nahaja sredi neokrnjene narave med ravnicami na levem bregu reke Mure in vinorodnimi področji na desnem bregu. Imetniki kartice HI pa imate še 10 % popusta pri nočitvi.
Copyright (©) 2010 - 2024 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | RPC
