Potovanje po tej deželi je za vsakega popotnika pravo doživetje. Kljub naravnim in kulturnim bogastvom, ki jih ponuja ta dežela se vsakega obiskovalca dotakne kruta zgodovina vladanja rdečih kmerov med leti 1975-1979. Kambodža se počasi postavlja na noge od vladavine takratnega voditelja Pol Pota. Potovanje po tej deželi je bilo doživetje za dušo in spoznavanje kulture in načina življenja ljudi v tej državi. Kambodža se nahaja v Indokini, na zahodu meji z turistično Tajsko na vzhodu z Vietnamom in severom z Laosom. Stopnja pismenosti je skromnih 67,3 %. Le 36 % prebivalcev ima dostop do zdrave pitne vode. Prevladujoča religija je budizem. Večina se ukvarja s pridelavo riža, gume, lesa in s tekstilno industrijo.
Kambodža še ni tako turistično oblegana kakor zahodna Tajska, popotniki se ustavijo v tej državi, da si ogledajo sedmo čudo sveta Angkor, katero je nekaj km stran od mesta Siem Reap pot pa potem največkrat nadaljujejo v sosednji Laos ali Vietnam. Kambodža je enih najbolj naseljenih območij protipehotnih minah na svetu zraven Kambodže še prevladuje nemirni Afganistan in naša bivša bratska republika Bosna in Hercegovina. Vladavina rdečih kmerov je bila označena, kot ena najbolj krvavih vladavin v zgodovini človeštva. Leta 1984 so posneli film Polja smrti (Killing fields), kateri je dobil oskarja ( v njem igra John Malkovich ). V štirih letih je dal takratni komunistični voditelj Pol Pot pobiti več kot dva milijona ljudi, kar je srhljivih petnajst do dvajset odstotkov celotne populacije. Brez obdobja tranzicije, dobesedno čez noč, so se izpraznila mesta, izobraženci so postali poljedelci in narod se je prelevil v nacijo sužnjev. Prava cena genocida ne bo nikoli znana. Še danes popotnika čakajo minska polja in šokantno število invalidnega prebivalstva. Vsake toliko na ulicah srečuješ ljudi kateri so izgubili na protipehotnih minah kakšen del telesa, največkrat izgubijo roke ali noge. Kmetje so tudi omejeni glede poljedelstva saj dnevno izgubljajo vodne bivole kateri naletijo na protipehotno mino.
V državo sem vstopil na severnem delu Kambodže v tem predelu sploh ne opaziš tujcev saj je to še vedno nemirno območje. Po vseh formalnostih za pridobitev vize v vstop v državo sem si moral najti prevoz do mesta Siem Reap katera je bilo moje prvo mesto v Kambodži. Ljudje te opazijo na vsakem vogalu, da si tujec saj izstopaš z barvo kože in oblačili. Od meje do Siem Reapa niso organizirani avtobusni prevozi tako, da sem po nekaj minutah čakanja našel moškega, kateri me je peljal skupaj z domačini v mesto Siem Reap. Ker smo v večini tujci za domačine vreča denarja mi je hotel zaračunati dosti več od prave normalne cene, kljub mojim dolgoletnim izkušnjami iz potovanj sem se pogojeval za ceno in končno dogovoril.
Mesto Siem Reap je izhodišče za večino obiskovalcev Angkor templjev. Sedmo čudo sveta bi naj veljal za najlepši verski objekt na svetu. Enodnevna vstopnica stane 20$, ko kupiš vstopnico te tudi slika kamera in nato ti uslužbenci naredijo tvojo fotografijo na vstopnico katero ne bi mogel posoditi ali prodati naprej. Pri vstopu v Angkor se obiskovalci takoj odpravijo v najbolj znani tempelj Angkor Wat, množica tursitov in obiskovalcev je čez celi dan neznosna. Najbolj so mi bili všeč manjši templji, kateri niso bili tako obiskani. Eden izmed njih je tudi tempelj Ta Prohm, prizorišče snemanja filma Tomb Raider. Masivne kamnite stene so že zdavnaj prekrile tropske ovijalke, zvoki iz džungle pa poskrbijo za nadrealistične občutke. Fantastična je tudi terasa slonov, ki je bila včasih osrednje mestno zbirališče, od tam pa je Kmere nagovarjal tudi sam kralj. Ljudje so stoletja gradili ogromne kamnite strukture, posvečene svojemu kralju, džungla pa je človeštvu sčasoma dokazala, da je vse, kar je človek nekoč ustvaril, mogoče v nekaj stoletjih popolnoma zabrisati.
Angkor je v času svoje slave veljal za eno najštevilčnejših mest na svetu. Med 12. In 13. stoletjem je štelo več, kot milijon prebivalcev. Za ogled Angkorja bi človek potreboval, kar nekaj dni. Meni je bilo že dovolj en dan obiska tega prečudovitega antičnega mesta. Najlažje se je premikati z prevoznim sredstvom tuk tukom, najameš voznika in on te čaka pred vhodom. Za celi dan sem plačal vozniku okrog 10$. Najbolj vzdržljivi se odločijo ogled z kolesi, kljub visokim temperaturam ... Mesto Siem Reap je zanimivo za popotnika saj spozna veliko popotnikov iz celega sveta in z njimi deliš izkušnje ter izmenjaš informacije za nadaljevanje poti. Ker je revščina prisotna vse povsod je zato tudi aktualen seks turizem. Mlada dekleta pridejo v mesto za trebuhom za kruhom se same ponujajo na ulicah mesta in včasih so zelo nadležne do tujcev ... Velikokrat vidiš starejše tujce kateri imajo ob sebi mlada dekleta nekatera se celo poročijo z njimi.
Z nočnim avtobusom sem se odpravil v prestolnico Phonm Phen. Je največje in najbolj naseljeno mesto v Kambodži, hkrati pa tudi gospodarsko, kulturno in politično središče Kambodže. Popotniki se ne zadržujejo dolgo v tem mestu saj ni tako zanimivo kakor podeželja ter južna obala Kambodže. Za ogled glavnega mesta je dovolj dva dni, mesto ima nekaj več kot 11. milijonov prebivalcev. Veliko obiskovalcev se odloči za ogled muzeja Toul Sleng, zapora 21. V katerem so v času vladanja rdečih kmerov mučili in obijali prebivalstvo. V nekaterih sobah so še vidne posušene kapljice krvi, sobe v katerih so prebivali in mučilne naprave, katerih raje nebi omenil. Vsak izmed njih je imel svojo številko malo kateri je preživel ta kruti način takratnega komunističnega voditelja Pol Pota. 15. km stran od prestolnice se nahaja prizorišče pobojev tako imenovanih polja smrti. Tja sem se odpravil z skuterjem saj je dnevni najem skuterja zelo poceni in najhitrejše prevozno sredstvo po mestu. Promet po mestu je z eno besedo kaotičen, vozijo vsi po vpreg nobene kulture vožnje ne poznajo. Na prizorišču genocida se človeka dotakne kruta zgodovina in vsakdo si želi, da več do kaj podobnega ne bi prišlo.
Kljub naravnim in kulturnim bogastvom je zelo dobrodošel obisk obale južne Kambodže. Cene so že tam malo višje zaradi tujcev vendar še vedno dovolj ugodno za popotnika. Cene prevoza so v Kambodži močno vezane na nihanje dolarja in največji strošek med potjo. Izbira prevoznih sredstev je zelo pestra. Najcenejši so avtobusi, ki redno vozijo med velikimi kraji. Druga možnost so predelani kombiji, ki odpeljejo, ko se napolnijo. V podobnem cenovnem razredu so taksiji, ki jih deliš z ostalimi in uporabljajo enak princip kot kombiji. Po razsutih cestah je po navadi edina možnost poltovornjak, pri katerem se ljudje poleg kabine stlačijo še v keson (cena za vožnjo v kesonu je kak dolar cenejša). Železnice ne poznajo tako, da lahko kar pozabiš nanjo. Ko je gladina vode dovolj visoka, vzdolž Mekonga vozijo tudi hitri čolni, vendar so v primerjavi z ostalim dragi. Razdaljo med nekaterimi obalnimi kraji je moč premagati tudi po morju. Kambodža ima dober notranji letalski promet med Siem Reapom, Phonm Phenom ter mestimi Jugovzhodne Azije. Najboljši čas za obisk te države je med oktobrom in marcem, ko ni monsunov in bolezni, kot so malarija. Kambodža je dežela vredna ponovnega obiska saj popotnika očara z svojimi naravnimi lepotami in preprostim načinom življenja ljudi.
