Stali sva ob avtomobilu, ki naju je izdal. Kljub temu, da vzpon ni bil prezahteven, je bil tik pred tem da zakuha. Rdeča lučka je utripala, temperatura (verjetno vode?) se je dvigala in dve ženski, ki nimata pojma o avtomehaniki… Nisva imeli druge izbire, kot da obrneva.
Želeli sva se povzpeti na Menino planino, 1500 metrov nad morsko višino, ki obljublja čudovit razgled. Domačini pravijo, da v lepem vremenu en pogled zaobjame na eni strani Maribor in na drugi Ljubljano. A že ob vzpenjanju po makadamski cesti naju je ves čas spremljal razgled na zelene travnike, pašnike, kjer so leno mukale krave in ceste, ki so se v daljavi zdele kot beli trakovi, ki ločijo obdelovalne površine lokalnih kmetov. V hišah, raztresenih ob ozkih asfaltiranih cestah, bivajo ljudje, ki živijo v stiku z naravo. Kako pa ne bi, saj jih obdajajo bujni gozdovi, ki poraščajo bližnje planote, v daljavi se izza oblakov kažejo zasneženi vrhovi gora, po dolini v nežnih meandrih tečeta reka Savinja in Dreta ter spoštovanje tradicije in kulture prednikov je še vedno v zavesti. Zgornja Savinjska dolina je tipična alpska pokrajina, kjer se med visokimi alpskimi kraškimi planotami Golte, Menina planina in Dobrovlje skrivata gornjegrajska in mozirska kotlina.
Adrenalin, akcija in zabava – v vseh letnih časih
Kot pravijo domačini: »Savinja je zakon.« Zakaj? Obilica vode, ki se steka iz alpskih dolin, napaja reko, v poletnih mesecih doseže prijetnih 26 stopinj Celzija. Ob nabrežju reke se sončijo mična dekleta, otroci čez reko gradijo mostove iz kamenja, željni adrenalina pa si nadenejo rešilne jopiče in se v raftih ali kajakih spustijo po brzicah in bazenih Savinje. Podvodni svet reke lahko odkrivate s snorklanjem ali pa se po manjših in večjih slapovih spustite v neoprenski obleki (canyoning).
Že ko se zapeljete v Zgornjo Savinjsko dolino je jasno, da je to kraj za pohodnike. Za tiste z veliko kondicije, za tiste, ki se želijo zgolj malo razgibati in za družine. Turska gora, Ojstrica, Grintovec, Golte, Raduha… možnosti je toliko, da boste potrebovali cele počitnice, če boste želeli obhoditi vrhove. Gorski kolesarji se bodo prav tako počutili zelo domače. Lokalni vodiči organizirajo ture za dame, gospode, mladostnike in izkušene bajkerje, ki jih začinijo z obiski turističnih kmetij, kjer strežejo odlično domačo hrano. Ko pa sneg pobeli pokrajino, je čas za zimske radosti. Na Golteh so urejena smučišča tako za smučarje kot borderje.
Romantika, sprostitev, avanture
Vonj po sveže pokošeni travi ni mogel prekositi dišav, ki so prihajale iz kuhinje. Pekle so se ribe, postrvi. Verjetno so jih pred kratkim potegnili iz Savinje, ki se vije mimo. Bujne krošnje dreves so kot zelen baldahin, ki v vročih poletnih dneh mečejo senco na ta raj v alpski dolini. V Rečici ob Savinji se na veliki površini razprostira
Camp Menina. Obdaja ga bujno zelenje, pod katerim lahko postavite šotor. Če niste tip za spanje na tleh, imajo celo vrsto modernih mobilnih hišk, nekaj lesenih in treker hut. Tudi
Youth Hostel Menina se skriva v kompleksu, idealen za mlade popotnike, skupine, nemalokrat mesto tam najdejo udeleženci fantovščin. Čez Kamp teče potok, ki polni jezero. V poletnih dneh se tam hladi do 200 razigranih otrok in odraslih, željnih osvežitve. Vse, kar zaobjame pogled v kampu, je narejeno premišljeno, lično in z občutkom domačnosti. Iz lesa narejena restavracija, kjer strežejo vse od pic do golaža, adrenalinski park, ki se razprostira čez kamp, otroški park, 'šnops laboratorium' (za popestritev počitnic vedno na voljo nore ideje lastnikov) in savna. Ah, ta bo pognala kri po žilah romantikom. Zvečer, v soju bakel, obiskovalci tam sprostijo telo in duha. Za željne norih avantur nudijo cel spisek aktivnosti – tandemski poleti, kanjoning, rafting, smučanje na travi, vodna igrala, vodene ture s kolesi in še in še. Skratka, v Campu Menina ni dolgčasa.
Za prste polizat
Na poti v osrčje gora, v slikovito Logarsko dolino, kjer eden lepših slapov Rinka jemlje dih, ne morete zgrešiti
Gostilne Pevc & Hostla Ljubno ob Savinji. Ob petkih bo mesojedce zagotovo ustavil pogled na odojka ali jagnje, ki se vrtita pred hostlom. Hiša z lesenimi balkoni, rjavimi polknami in obilico rož priča o domačnosti. V družinsko vodenem gostišču in hostlu gostom na mizo prinesejo sezonske jedi, kar sami naberejo na vrtu in kar sami spečejo v krušni peči. Zraven seveda sodi še zgornjesavinjski želodec (suha mesnina), žlinkrofi polnjeni z dimljenim mletim mesom ali štruklji s konopljinimi semeni. Tudi slednjo gojijo sami, a ta je seveda brez THC-ja. Gostje, ki prenočijo na eni izmed 17 postelj so najbolj navdušeni nad domačnostjo, saj majhnost hostla in gostoljubje osebja daje občutek, kot da si doma.