Park Shönbrunn - Dunaj

Dobro je vedeti, da se vhod v park ne plačuje ter da jo lahko obiščete tudi po samem ogledu notranjosti nekdanje cesarske rezidence, ki ima omejen delovni čas. Vendar če si želite park dodobra ogledati, ne pozabite, da nikakor ni majhen ter da boste zanj potrebovali kar nekaj časa.

Ker je to dandanes eden izmed mestnih parkov, naj vas ne preseneti, če srečate domačine, kako tečejo skozenj, kot del svoje jutranje ali večerne telovadbe. 

Tole zeleno oazo si je zagotovo vredno ogledati tudi zato, ker je ohranjena takšna, kot so jo Habsburžani zapustili.

Vrtovi se vsakodnevno vzdržujejo – od rednih košenj travnikov, do oblikovanja in obrezovanja listnatih dreves, kakor tudi gojenju nenavadnih aranžmajev sezonskega cvetja, ki so na poseben način komponirane in vzdrževane s strani mesta, ki se zelo trudi, da hortikulturni delavci ta park spremenijo v pravi mali paradiž.

Po celem parku so postavljeni tudi vodometi, ki so bili postavljeni še v času Habsburžanov.

Skupen vtis raznolikosti flore lahko dobite z balkone, ki je glavni izhod iz gradu na vrt, ter ponuja odlično možnost fotografiranja parka ter griča z opazovalno teraso Gloriette v ozadju.

Če se povzpnete na vrh griča, od koder se odpira tudi prekrasen pogled na mesto, se lahko v Gloriette kavarni/restavraciji tudi malce okrepčate in osvežite, ali pa se povzpnete na opazovalno teraso. Omeniti je dobro tudi, da se tukaj nahaja tudi stranišče.

Kot informacijo lahko povemo, da je bil park prvič odprt za javnost leta 1779, da pa je od leta 1996 tudi na seznamu svetovne dediščine UNESCO.

Kot že rečeno, je park v veliki meri zadržal svojo osnovno obliko vse do danes. Vendar se je spreminjal tekom urejanja, zlasti ob menjavah vladarjev cesarske hiše. Večina skulptur in zgodovinskih elementov, kot je sejem pomladi, vodnjak z obeliskom ali propad Rima, so postavljeni za časa Marije Terezije (slednja prav v zadnjem letu njenega življenja). 

Tekom sprehoda po parku, boste vsake toliko naleteli na labirint, katerega tvorijo povečini drevesa, pa tudi grmi. Ti labirinti so bili nepogrešljiv del baročnih dvorišč. Po parku pa je tudi kar nekaj drevoredov oziroma že kar avenij, ki jih sestavljajo v kvadratni ali pravokotni obliki obrezane krošnje dreves. Zlasti me je čudilo, da se tovrstno oblikovanje krošenj izvaja na lipi in ne kot smo navajeni na iglavcih.

Osrednji Neptunov vodnjak, ki se nahaja med dvorcem in razgledno teraso Gloriette, predstavlja pravo umetniško delo, ki oživlja mitološko antično Grčijo in jo vtke v samo ime parku Schönbrunn, kar pomeni lepi vodnjaki/izviri. Ta vodnjak bi lahko poimenovali prvi vodni postanek od kod se povzpnete na grič, kjer so jezerca kot rezervoarji vode. Lahko pa greste od tukaj tudi do drugih vodnjakov.

Če pa v poletnem času ne želite kaj preveč hoditi, se lahko po parku popeljete tudi s konjsko vprego, ali pa s turističnim vlakcem, ki vam bo razkazal znamenitosti parka.

Ne glede na to, če se odločite za sprehod ali vožnjo po parku, pa priporočam, da ste pozorni na cvetje, ki nikakor ni naključno sajeno. Večina zasajenega cvetja ima določen pomen, tako je na primer barvna kombinacije rdečih in belih cvetlic postavljena v barvah avstrijske zastava.

Vpadljivi, vendar ne agresivni aranžmaji cvetja imajo svojo simboliko, ki jo lahko sami zase odkrivate, kakor imajo tudi vodnjaki svoje zgodbe in zgodovine, kakor seveda tudi celoten park in dvorec, ki le čakajo na vas, da jih odkrijete.