Pripoved prostovoljke Pie

Za začetek meni in vsem našim bralcem povej nekaj o sebi. Kako si postala to, kar si danes in kaj te navdušuje.

Moje ime je Pia Strahovnik, stara sem 25 let in prihajam iz okolice Celja. K sreči sem se rodila staršem popotnikom in sem že dokaj zgodaj začela odkrivati svet izven male vasice, kjer sem preživela otroštvo. Po opravljeni gimnaziji v Celju sem se zato odločila za študij turizma na Primorskem in se nato preselila v Ljubljano. Poleg dela v hostlih sem se začela navduševati nad prostovoljstvom in mnogim priložnostim, ki jih je ta omogočil. Poleg spontanih potovanj in izletov me veseli eksperimentiranje s kulinariko različnih kultur, sodobni ples in učenje tujih jezikov, katerih govorim že 5, in sicer angleško, špansko, italijansko, slovensko malo rusko, portugalsko in malo nemščine. Sedaj sem vpisana na študij trajnostnega turizma na Nizozemskem.

Kako, da si se odločila za magistrski študij daleč od doma? Kaj ti je manjkalo na študiju turizma doma?

Po dokončanem dodiplomskem študiju sem potrebovala nekaj let odkrivanja same sebe in nečesa, kar me resnično veseli, izpolnjuje, kar bi lahko uresničila in aplicirala na magistrskem študiju in naprej.

Ena od teh odločitev je bila usmeritev v trajnostni turizem, ki je v Sloveniji trenutno v polnem razcvetu in kot zaposlena v trajnostnem turističnem obratu sem bila priča mnogim priložnostim, ki jih ta nova mlada oblika turizma omogoča. Na žalost pa trenutno v Sloveniji še ni kakovostnih podiplomskih študijev, ki bi podajali podlago za preučevanje trajnostnega razvoja v turizmu.

Kot nadobudna znanja želeča popotnica, sem našla čudovito priložnost v študiju na Nizozemskem, za katerega sem izvedela preko poletne šole v Švici, kjer smo se izobraževali o podnebnih spremembah. Kaj hitro sem začela s prijavo in bila sprejeta na Univerzo Wageningen, ki se nahaja na vzhodu Nizozemske in je specializirana za naravoslovne znanosti in je ena najboljših v Evropi, študentje pa prihajamo iz kar 150 držav.

Kakšna pa je zahtevnost študija in potek v takem študijskem okolju? Ali imate veliko možnosti za odkrivanje prakse trajnostnega turizma po svetu?

Študij je primerljivo zahteven z visoko kakovostjo univerze in je usmerjen proti trajnostnemu, ekološkemu razvoju narave, družbe in ekonomije. Po resnici povedano so pogoji in stopnja znanja, ki ga pridobivam tukaj neprimerljivi z ravnjo v Sloveniji. Moj študij združuje tako naravoslovne kot družbene vede. Veliko je poudarka na antropološkem raziskovanju in aplikativnih metodologijah. Posledično mi sistem mojega programa omogoča, da opravljam etnografsko raziskavo za magistrsko delo v Aziji in nato še obvezno pol-letno prakso v Južni Ameriki. Možnosti so neomejene tudi za pridobivanje finančnih sredstev. Sama imam tudi štipendijo. Tudi sam odnos in interakcija s profesorji je drugačna, spoštujemo se kot akademiki in se posledično skupaj spodbujamo in ustvarjamo nova znanstvena odkritja. Snov je zelo aktualna, moderno predstavljena in predvsem oprijemljiva. Kot študenti imamo možnost pisanja člankov, ki jih lahko nato objavimo, kar je super za življenjepis. Skupaj izvajamo aktivnosti in projekte za podjetja izven univerze, kar je čudovita popotnica za »realnost«, ki nas čaka po dokončanju študija.

Kaj pa vsa tvoja potovanja? Kje vse si že bila in kakšni so načrti za prihodnost?

Ravno letos poleti sem med potovanjem po Malti napisala seznam držav, ki sem jih že obiskala. Teh je zaenkrat 28, kar je presenetilo še mene. Zadala sem si cilj, da vsako leto obiščem vsaj dve novi državi. Večinoma sem potovala po Evropi, kot morski tip človeka predvsem po južnem delu, obiskala sem Španijo, Grčijo in Italijo. Preko Popotniškega združenja Slovenije sem tudi bivala v Valencii, ki je bila za mene najlepša poletna izkušnja do sedaj.
Slišala sem, da si sodelovala tudi na veliko projektih. Prosim, povej več o tem.

Preko PZS in ostalih organizacij, kjer sem (bila) prostovoljka, sem se udeležila štirih projektov. Želim si, da bi jih bilo se več, a mi sedaj študij in omejen čas tega ne dovoljujeta. Prvi projekt je bil v Bovcu, kjer smo se učili o prijavah na projekte za Erasmus + Mladi v Akciji in možnost financiranja s strani Evropske Unije za izvedbo le-teh. Nato sem bila na Danskem in v Makedoniji, oba sta bila usmerjena za aktivno vključevanje mladih iz družbeno ranljivih skupin. Vsi trije projekti so mi omogočili neprecenljiva poznanstva, izkušnje in mrežo znanja. Prav tako sem uspešno opravila zahtevno poletno šolo oziroma StartUp projekt v Švici in Italiji, kjer smo snovali ideje za reševanja podnebnih sprememb.

Ker si zvesta prostovoljka že več let, me zanima, kje si izvedela za Popotniško združenje Slovenije? In kaj vse počneš kot prostovoljka?

Za Popotniško Združenje Slovenije sem izvedela po naključju preko Slovenske filantropije. Kar hitro, ko sem se odločila za aktivno prostovoljstvo, sem zasledila aktivnosti, ki jih PZS izvaja in navdušeno kontaktirala Anjo za možnost priključitve ekipi čudovitih ljudi.

Kot prostovoljka sem aktivna na dogodkih in sejmih za mlade, kjer PZS izvaja mnoge motivacijske igre in priložnosti za priključitev mladih, želečih popotovanj in prostovoljstva. Prav tako sem s prijateljico, prostovoljko Bojano izvedla potopis o najinih izkušnjah o projektih. Napisala sem članek o moji delovni izkušnji v Valencii, kamor sem šla preko programa Exchange REAJ. Veselim se novih aktivnosti v bodočnosti.

Kaj si se naučila preko izmenjave HI Connect?

Največ sem se naučila o sebi in dosegla stopnjo, v kateri sem spoznala, kaj me resnično veseli. To je delo z ljudmi, delo v dobrobit naravi in družbi ter delo na sebi. Vse to sem nato združila in našla v študiju, katerega sedaj opravljam in upam, da bo tako tudi v snovanju moje nadaljnje kariere, ne glede na kraj, državo ali kontinent, na katerem bom tlakovala svojo življenjsko pot. Prostovoljstvo mi je odprlo oči in mi ponudilo roko v svet.

Kaj ti je všeč pri prostovoljnem delu pri PZS? Bi ga priporočila tudi drugim?

Definitivno ga priporočam vsakomur, vedno in kjer koli. Všeč mi je mednarodno povezovanje, fleksibilnost in najpomembneje, hvaležnost in spoštovanje, izražena s strani vseh udeleženih v kateri koli aktivnosti, ki jih PZS omogoča. Takoj, ko se spoznala Anjo in ostale prostovoljce, sem vedela, da sem se pridružila čudoviti ekipi z edinstvenim poslanstvom in ciljem, usmerjenim mladini, nam. Vsi smo sprejeti, ne glede na okolje iz katerega prihajamo, izkušnje in mišljenje.

Imaš še na za konec kakšen nasvet za naše bralce?

Naj se pridružijo prostovoljcem Popotniškega združenja, saj bodo tako res veliko odnesli. In naj dobro premislijo, kaj si želijo v življenju in naj si upajo živeti tako, da bodo dosegli svoje cilje.