Čari estonske prestolnice

V njem je noč in dan živahno, kar ni nič čudnega, saj poleg slikovitih srednjeveških hiš in cerkva vabijo še številni muzeji, restavracije in majhni, a prikupni parki, v katerih je tako prijetno posedeti – ali celo poležati! V parku nedaleč stran od glavnega turističnega urada so obiskovalcem namreč na voljo pravcati leseni ležalniki. Kljub temu da so čvrsto narejeni in tako odporni proti vandalskim izpadom, so prav udobni in nadvse priročni ob toplih sončnih dneh.

Talin je pravo gospodarsko, kulturno, izobraževalno in prometno središče države. Največji razcvet je doživelo v 15. stoletju, ko je postalo eno izmed trgovskih hanzeatskih mest ob Baltskem morju. Zapuščina bogatih trgovcev so številne razkošne hiše, ki se stiskajo za odlično ohranjenim mestnim obzidjem. Nad njim kraljuje vsaj ducat obrambnih stolpov, še precej višje pa se dvigujejo cerkveni zvoniki. Na nekatere se je mogoče povzpeti in z njihovega vrha se ponujajo najlepši pogledi na staro mestno središče ter na bližnje veliko pristanišče.

V njem vsakodnevno pristajajo trajekti in ladje, ki povezujejo največja mesta ob Baltskem morju in plujejo vse od Helsinkov pa do Stockholma. Ker so alkoholne pijače precej cenejše v Estoniji kot na Finskem, je to eden izmed razlogov za zelo dober obisk finskih gostov. Od Talina jih loči le nekaj več kot dve uri plovbe. Ladijskih prevoznikov je več, povezave so ugodne, tako da je obisk iz Helsinkov mogoče opraviti v enem dnevu. Finci za pot v Talin najraje izberejo najcenejšega prevoznika Eckero, na katerem je vzdušje zelo sproščeno. Ladijski bar se odpre, še preden so na krovu vsi potniki in vrsta se takoj začne daljšati. Ob večernem povratku je na ladji tudi živa glasba, vrste ob baru še daljše in vzdušje še bolj sproščeno. Na ladji je organizirana tombola, karaoke in Finci se sprostijo tako kot malo kje. Meja za uvoz alkohola je precej ohlapna – za osebno uporabo, kar lahko pomeni na osebo kar okoli sto litrov piva ali nekaj manj vina oziroma močnejših alkoholnih pijač. Da potniki to dobro izkoristijo, je opazno na prvi pogled, saj ga skoraj ni Finca z nakupovalnim vozičkom, polnim najrazličnejših alkoholnih pijač.

Življenje na starih kamnitih ulicah in trgih Talina zaznamujejo številni lokali in restavracije. Cene v njih so žal že dolgo na ravni zahodnoevropskih, a še vedno so ugodnejše kot v sosednji Finski. Med gostinskimi lokali so mnogi urejeni v srednjeveškem stilu, vključno z nekdanjim časom primerno oblečenimi natakarji, ki vztrajno vabijo mimoidoče k skrbno pogrnjenim mizam, včasih tudi s kakšnim glasbilom v rokah.

Poleg gostinskih lokalov tod vabijo tudi številne trgovine in ulične stojnice. Na slednjih je mogoče kupiti pletenine značilnih skandinavskih vzorčkov, jantar in še kaj ter se posladkati s sveže praženimi mandlji, katerim dodajajo sladkor, cimet, sadne ekstrakte in pekoče začimbe. Trgovci so zgovorni, če zaslišijo slovenščino, pa se zaradi slovanskega prizvoka najraje začnejo pogovarjati kar po rusko. Pripovedujejo radi o vsem – o svoji družini in o svojem poreklu, a še vedno je čutiti, da jim je seveda glavni cilj, da prodajo svoje izdelke. Turistov je veliko, ponudba pa povsod bolj ali manj enaka. Večinoma so izdelki iz naravnih materialov, volne in lanu, veliko je pletenin, naravno barvane volne, ročnih del, umetniških izdelkov in nakita. Pokukati velja še v katero izmed slaščičarn, kjer postrežejo z izvrstnimi čokoladnimi sladicami in s sveže praženo kavo različnih pridelovalcev in domačega piva.

Vzdušje je v poletnem času še posebno živahno: veliko je dogajanja na ulici, saj velja izkoristiti redke tople dneve v letu. V zadnjem letu so po pripovedovanju domačinov imeli kar 273 dni dežja ali snega.

Ob vsem dogajanju je kar težko najti čas še za različne muzeje, kot so Muzej designa, Pomorski, Etnografski, Gledališki, Glasbeni muzej itn. Velja pa se povzpeti vsaj še na stolp ob baročni mestni hiši, ki z višine dobrih 60 metrov ponuja res nepozaben razgled na srednjeveško mesto in bližnje morje. Ob bližnjem trgu stoji hiša z najstarejšo neprestano delujočo lekarno v Evropi, ki je tu že od začetka 15. stoletja. V starem mestnem jedru velja obiskati še nekaj cerkvenih zvonikov in se sprehoditi po mestnem obzidju. Posebno doživetje pa ponuja obisk podzemnih vojaških rovov, ki spremljajo večji del obzidja.

Pri raziskovanju mesta mi je bila v veliko pomoč turistična kartica Tallin card. Kartica je na voljo tudi v digitalni obliki in omogoča brezplačen ogled več kot petdesetih muzejev in turističnih atrakcij. Obenem sem lahko z njo brezplačno koristila javni mestni prevoz, prav pa je prišla tudi v nekaterih trgovinah in restavracijah, kjer so mi nudili popust. Cena kartice z enodnevno veljavnostjo je 43 evrov, na voljo pa so tudi dvodnevne in tridnevne.