Z več kot osemnajstimi milijoni prebivalci je Mumbaj eno največjih mest na svetu in finančno ter komercialno središče in prestolnica zabave v Indiji, ki se nahaja v provinci Maharaštra na zahodni obali indijske podceline. Mesto je bilo do leta 1995 znano kot Bombaj, takrat pa je vladajoča stranka Shiva Sene odločila, da je ime del nezaželene britanske zapuščine, zato so ga spremenili v Mumbaj v čast božje zaščitnice Mumbadevi.
Mumbaj je popolno utelešenje čiste zmede. Ceste so polne avtobusov, taksijev, osebnih avtomobilov, motoriziranih rikš, kolesarjev, pešcev, potepuških mačk in psov. Na cestah so občasno označeni pasovi, vendar jim nihče ne posveča nikakršne pozornosti. Neprekinjeno trobljenje se ne preneha vse do pozne noči, ko se tudi prometni zastoji umirijo. Edini način, da kot pešec prečkate cesto, je, da voznikom pokažete svojo odprto dlan iztegnjene roke, kot da bi mu želeli pokazati »Stoj!«. Presenetilo vas bo, kako pogosto ta trik deluje in da vam bo voznik dejansko ustavil, da boste lahko prečkali cesto. Ko pridete na pol poti čez cesto, morate isto storiti z drugo dlanjo in upati na najboljše. Taksiji in rikše se običajno držijo teh nenapisanih pravil, toda če poskušate ustaviti kak avtomobil z zatemnjenimi okni višjega cenovnega razreda, se boste verjetno lahko obrisali pod nosom!
Vožnja v Indiji poteka po levi strani, kar je zapuščina Britancev, ki so območje obvladovali vse do indijske osamosvojitve leta 1947. V skoraj dvestoletnem vladanju v Indiji so Britanci zgradili tudi veliko železniško mrežo, ki Mumbaj doseže na postajališču Victoria Terminus ali VT na kratko. Stavba je bila uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine, toda kar me je najbolj osupnilo, je bilo velikansko število potnikov na postaji – približno trije milijoni dnevno! Ko vlak prispe na postajo na enega od osemnajstih peronov, ljudje začnejo drveti proti vratom, da bi si zagotovili prost sedež. Prvi in zadnji vagon sta rezervirana za ženske, toda gneča tudi tam ni nič manjša. V nekaj minutah so vsi potniki na krovu, nekateri sicer še na pol visijo ven, ko se držijo za vrata, in vlak zapusti postajo. Časa ni veliko, saj mora postaja vsak dan sprejeti več kot 1200 vlakov!
Ena najbolj nepozabnih točk mojega potovanja v Mumbaj je bil obisk mošeje Haji Ali, ki se nahaja na majhnem otoku ob obali južnega dela Mumbaja. Od obale do mošeje vodi približno 400 metrov dolga pešpot, a ta je daleč od ležernega sprehoda ob morju. Steza je obdana z berači, nekateri med njimi so otroci, drugi matere samohranilke, tretji brez okončin, četrti slepi. Grozljiva linija enih izmed najrevnejših ljudi, ki prosijo za milost mimoidočih, se vije v neskončnost. Na začetku poti je javna kuhinja, ki najrevnejšim ponuja tople obroke v plastičnih vrečkah. Množica, ki se odpravlja v mošejo, je tako gosta, da se boste, če ne boste hodili po skrajno desni strani, morali boriti, da se boste lahko približali beračem in jim dali denar ali hrano. Zdi se, kot da se celo mesto hkrati odpravlja v mošejo. A morda boste presenečeni, da to ni mošeja, kakršno bi lahko videli na Bližnjem vzhodu: ljudje si ne sezujejo čevljev in ženske se ne pokrivajo, razen če vstopijo v dargah oz. grob Hadžija Alija. Dobrodošli so pripadniki vseh religij. Verjetno boste videli nekaj muslimanskih žensk, odetih v črna oblačila, ki pokrivajo celo telo, in še več žensk, oblečenih v pisane sarije, ki niso nujno muslimanke. Ljudje preprosto opravljajo daritve in prejemajo blagoslove od svetnika, po katerem je mošeja dobila ime.
Da bi pobegnili mestnemu vrvežu, se domačini pogosto odpeljejo do Lonavale, majhnega mesta v hribovitem delu, ki je le dve uri vožnje jugovzhodno od Mumbaja. Območje je bogato z zelenjem in slapovi, ki pridejo do izraza zlasti med monsunsko sezono od junija do avgusta. V času mojega obiska v januarju je bilo rastlinje nekoliko v upadu, vendar je bil razgled z Levje točke (angl. Lion's Point) še vedno osupljiv. Obisk so začinile razigrane opice, ki patruljirajo območje in pozirajo za fotografije prav na najlepših razglednih točkah. Izjemno so hvaležne za morebitne ostanke hrane, včasih pa celo poskušajo kakšno reč iztrgati iz rok, če sumijo, da se v njih skriva kaj užitnega. Tako sem na primer držala sveženj osvežilnih robčkov, ki jih je opica zamenjala za vrečko z užitno vsebino in po njej s posebnim žarom v očeh začela segati z rokami. Opice dopolnjujejo psi, od katerih je večina preveč zaposlena s poležavanjem in dremanjem na soncu, da bi jih turisti uspeli zmotiti. Nasprotno pa so mladiči radoživi in željni raziskovanja okolice, ki vključuje tudi občasno igranje z opičjimi mladiči ali pa boj z njimi za hrano.
Tako kot je za Mumbaj značilen kaos, mesto dobro opiše tudi velika vrzel med bogatimi in revnimi. V južnem Mumbaju se nahaja eno najdražjih bivališč na svetu, trojno razkošno pristrešno stanovanje s pogledom na morje. To je hkrati tudi največje stanovanje v državi. Nedaleč stran je ulica Khan Abdul Gaffar Khan, ki je obdana s palačami indijskih politikov, tajkunov in filmskih zvezd Bollywooda. Ironično na isti ulici stoji tudi indijski protikorupcijski urad. Samo nekaj korakov vstran opazim skupine brezdomcev, ki bodo na pločnikih kmalu prižgali ogenj in si pripravili večerjo, preden bodo legli k počitku na ulici pod krpami, pritrjenimi na drevesa na eni strani in ograjami ali stenami na drugi. Bogataš iz katere od omenjenih graščin lahko takšen prizor vsak večer in vsako jutro opazuje iz svoje razkošne spalnice – le kako lahko mirno spi?
Copyright (©) 2010 - 2024 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | RPC
