Jordanija - biser Bližnjega vzhoda

Aman

Glavno mesto Jordanije sodi med modernejše prestolnice Bližnjega vzhoda. Zgodovina mesta sega vse do neolitika. Najstarejši dokaz o naselitvi predstavlja najdba kipca, starega okrog 7.250 let pr. n. št. Kipec si je mogoče ogledati v muzeju v starem delu mesta na hribu Citadela, prav tako si je mogoče v muzeju ogledati predmete iz kamene dobe. Danes mesto premore več kot štiri milijone in pol prebivalcev. Zaradi slabega javnega prevoza boste po prestolnici najlažje potovali s taksijem. Po mestu vozijo tudi mini avtobusi. Če ne znate arabsko, boste imeli kar nekaj težav pri vstopu in izstopu. Jaz sem se posluževal javnega prevoza, zato sem imel na papirju napisano ime postaje, kjer moram izstopiti. V polomljeni arabščini sem tudi razložil šoferju, kje moram izstopiti.

Zaradi velikega števila avtomobilov v mestu je promet kaotičen. Štiripasovnice dajo dovolj vedeti, da mesto, kot je Aman, krvavo potrebuje podzemno železnico. Dolga zgodovina mesta premore veliko znamenitosti, ki jih je vredno obiskati. Nad starim delom mesta ali Down Towna, kot mu pravijo domačini, se na hribu nahaja Citadela s Herkulovim templjem. S hriba je lep razgled na mesto, a je nemogoče videti celotno mesto, saj je razpotegnjeno na 19 hribih. Večina tujcev in domačinov obišče tudi rimsko gledališče iz 2. stoletja. V času izgradnje je bilo sedežev za 6.000 ljudi. V poletnih mesecih prirejajo različne koncerte in gledališke predstave. Vredni ogleda so tudi mošeje, nacionalni muzej ter osebna zbirka vozil kraljeve družine. Če ste ljubitelji jeklenih konjičkov, vas muzej ne bo razočaral.

Petra

Večina nas ve, da je bilo mesto Petra razglašeno za sedmo čudo sveta. Temu primerno je dnevno število obiskovalcev z vsega sveta. Petra naj bi bila naseljena že leta 9.000 pr. n. št. in verjetno ustanovljena v 4. stoletju pr. n. št. kot glavno mesto Nabatejskega kraljestva. Nabatejci so bili nomadski Arabci, ki so vlagali v Petro v bližini trgovskih poti tako, da so jo postavili kot glavno regionalno trgovsko središče. Za ogled Petre vam priporočam, da se odpravite že zgodaj zjutraj, ko se glavna vrata odprejo, saj boste tako lahko naredili kakšno dobro fotografijo brez obiskovalcev.

Priporočljivo je, da imate v kakšnem nahrbtniku nekaj litrov vode in kakšen prigrizek, saj so cene petkrat večje od običajnih. Ker sem hitre hoje, mi je bil en dan dovolj, večina pa se odloči, da bo Petro obiskala v dveh dnevih, ker je zelo težko videti vse v enem dnevu. Domačini ponujajo jahanje konjev in osličkov ter vožnjo s kočijo. Prodajalke spominkov, pijače in ostalih stvari vam bodo na vsakem koraku dihale za vrat z namenom, da tudi pri njih pustite kakšen evro. Območje Petre je bilo leta 1985 vpisano na seznam svetovne kulturne dediščine. Obisk Petre je obvezen, če ste v Jordaniji, saj večina obiskovalcev pride samo zaradi nje.

Wadi Rum

Če ste ljubitelji puščav, vam priporočam, da se za kakšen dan odpravite v puščavo Wadi Rum, ki meji s sosednjo Savdsko Arabijo. Beduini vas bodo z veseljem sprejeli v enem od številnih kampov, ki so se v zadnjih letih množično zgradili zaradi velikega obiska. Pred odhodom v kamp si že lahko rezervirate nočitev od doma, ki po navadi vključuje tudi pravo beduinsko večerjo. Mi smo se v družbi beduina z džipi odpravili po sipinah in v pozni popoldanski uri na razgledni točki počakali na čaroben sončni zahod, ob tem pa opazovali, kako padajoče sonce spreminja barve puščave. Dan smo zaključili ob ognju in poslušanju beduinskih pesmi ter svoje brbončice razvajali s pravo beduinsko večerjo. V zimskih mesecih se ponoči temperature spustijo skoraj pod ledišče.

Šotori niso ogrevani, tako da vam priporočam topla oblačila in dodatno spalno vrečo. Pred odhodom v Jordanijo je priporočljiv nakup vstopnice Jordan Pass, saj boste z njo prihranili kar nekaj denarja. V ceno so vključeni vstopni vizum in vstopnine v različnih muzejih po državi, prav tako pa je v ceno vključena tudi vstopnina za starodavno mesto Petra.