Potovanje je danes del življenja in del osebnega razvoja. Kako pa je bilo v preteklosti? Zagotovo jim ni bilo tako lahko, kot nam je danes, ko se samo usedemo v avto in se odpeljemo, kamor nam srce poželi ali pa nekaj minut preživimo na internetu in se odločimo za letalsko karto. Ali veste, kdo je bila prva slovenska popotnica?
Alma Karlin
Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin se je rodila leta 1889 v Celju, vendar je govorila in pisala v nemškem jeziku, slovenščine pa ni govorila najbolje. Sebe je imenovala za pisateljico, svetovno popotnico, teozofinjo in svetovljanko. Srednjo šolo je dokončala v Gradcu. Leta 1913 je v London odšla študirat jezike. Študirala je angleščino, francoščino, latinščino, italijanščino, norveščino, danščino, finščino in ruščino in v Londonu opravila izpite iz osmih jezikov. Kasneje se je seznanila še s sanskrtom, perzijščino, kitajščino in japonščino. Ko se je leta 1919 vrnila domov, je učila jezike, vendar se ni vrnila za dolgo časa. 24. novembra 1919 se je odpravila na potovanje okoli sveta.
Potovanje Alme Karlin
S seboj je vzela denar, pisalni stroj in desetjezični slovar, ki ga je sestavila sama ter vizo za Japonsko, ki je bila njen cilj. Sklenila je, da tja odpotuje po bližnjici. Začela je v Trstu, nadaljevala v Genovi, v Južni Ameriki, Srednji Ameriki, v Friscu in na Havajih in do Japonske potovala dve leti. V Trstu je morala pet tednov čakati na ladjo in na vizum, ki ji je delal preglavice, saj je bila nemško govoreča. Do Peruja je potovala dva meseca in se tam srečala s čarovništvom in vraževerji. Leta 1920 je delala kot prva ženska sodna prevajalka pri Panamskem prekopu. Leto kasneje se je odpravila naprej, napravila postanek v Nikaragvi in Ekvadorju in prispela v ZDA. Tam si je iz ladje ogledala Los Angeles in o njem v potopisu Samotno potovanje zapisala: »Los Ageles je kraj umirajočih. Ljudje, ki tukaj sklepajo dobre posle, so predvsem pogrebniki. Ponujajo predvsem mrliške sobe, ki jih oddajajo kakor hotelske. Mnogi verjamejo, da lahko v tej ugodni klimi pod večnim soncem ozdravijo, nato po pustijo svoje kosti v mehkem rjavem pesku. Iz istega razloga uspevajo tukaj različne verske sekte, kajti pri tako številnih pokopih postane onstranstvo še bolj zanimivo. Filmske družbe nastopijo šele v tretjem planu«. Daljši postanek je naredila še na Havajih, kjer se je zaposlila kot prevajalka v muzeju. Ko je po enem letu dela na Havajih prispela na Japonsko, je dobila službo na nemški ambasadi in je medtem potovala po deželi, se družila z intelektualci in umetniki. Zapisala je, da je šele na Japonskem dobila spoštovanje, ki si ga je zaslužila, čeprav je bila ženska. V Evropi in v Panamskem prekopu je morala trpeti poniževanje, maltretiranje in spolno nadlegovanje zaradi tega, ker je potovala kot samska ženska. Po Japonski je odpotovala na Kitajsko in na Tajvan, njen naslednji cilj pa je bila Avstralija. Na potovanju Alma ni imela fotoaparata, zato je kupovala razglednice krajev, kjer se je nahajala, kadar pa to ni bilo mogoče, pa je kraj narisala sama. Vračala se je preko Indonezije, Indije, kjer je predavala o miru in za to prejela tudi posebno odlikovanje. Domov je prispela leta 1928, resno bolna, obubožana in shujšana.
Po vrnitvi domov je imela Alma veliko predavanj na različnih evropskih univerzah in ženskih društvih. Takoj se je lotila tudi urejanja zapiskov s poti in materialov, pisala je za časnike, ženske revije. Začela je objavljati svoje potopise, ki so pri bralstvu po Evropi naleteli na izjemno dober odziv. Alma je v svojih potopisih opisovala kraje, ki jih je obiskala na svojem potovanju, vendar je v središče dogajanja vedno postavila človeka in kulturo in prav zato so bili njeni potopisi nekaj posebnega.
Potovanje mlade ženske v začetku 20. stoletja ni bilo lahko, vendar je Karlinova zaradi svoje radovednosti in želje, da bi videla svet, na svoji poti vztrajala. Svet je obkrožila brez denarja, z bornimi honorarji in v času brez letal. Bila je ena prvih žensk, ki so same obkrožile potovanje in to je Alma tudi opisala v knjigi
Samotno popotovanje. Slovencem je postala znana šele v devetdesetih, saj kljub svojemu obsežnemu znanju jezikov, govorila jih je kar 12, ni znala slovensko, čeprav je bila rojena v Celju in slovenskim staršem.
Danes je način potovanja zagotovo drugačen. Z letalom lahko v roku 24 ur pridemo kamor koli. Ženske ne rabimo biti več tako previdne pa tudi
hostli nas čakajo na vsakem vogalu.