Ob obali Mehike v Karibskem morju se nahaja tropski otoček, ki se imenuje Isla Mujeres. V španščini ime pomeni »otok žensk« in v zvezi s tem poimenovanjem sta nastali dve teoriji. Po prvi naj bi se otok tako imenoval, ker so v preteklosti pirati, ki so plenili ladje in okoliška pristanišča, tu zadrževali svoje ljubice. Spet po drugi, ki velja za bolj verjetno, pa naj bi španski osvajalci v začetku 16. stoletja na otoku našli svetišče z glinastimi podobicami majevske boginje in so na podlagi teh kipov »žensk« otok primerno poimenovali.
Teorijam navkljub je otok najverjetneje bil postojanka prvotnih prebivalcev Majev s polotoka Yucatan na poti do bližnjega otoka Cozumel, kjer se je nahajalo pomembno svetišče boginje plodnosti Ixchel. Po tradiciji naj bi vsaka majevska ženska obiskala otok Cozumel in se na ta način poklonila boginji.
Moderna zgodovina se je začela pisati na sredini 19. stoletja, ko so si na otoku poiskali zavetišče številni Maji, ki so se umaknili s celine, kjer so bili manjvredni prebivalci, in tako ustanovili prvo naselbino na severnem delu otoka, ki je danes najbolj obiskani del otoka, in kjer najdemo tudi največje mesto otoka, ki se enostavno imenuje El Centro (center), ali pa kar mesto Isla Mujeres. Zgodovinsko gre za ribiško vasico, ki kljub razmahu turizma ohranja svojo preprostost. Sestavljeno je iz nekaj ulic, na katerih najdemo številne trgovine, restavracije in hotele, za razliko od Cancuna pa panorame ne kazijo skoraj nobene visoke gradnje. Mestu se ni mogoče izogniti, saj trajekti iz Cancuna pristanejo skoraj v središču in ko izstopiš iz pristaniške zgradbe, se takoj znajdeš na eni od štirih glavnih mestnih ulic. Glavna atrakcija otoka pa vsekakor niso zgodovinske znamenitosti, temveč narava, predvsem lepe plaže, morje in koralni greben, ki obdaja otok.
Takoj zahodno od pristanišča se razteza najlepša plaža, ki se preprosto imenuje severna plaža (Playa Norte). Gre za peščeno plažo s številnimi palmami, ki jo obliva prekrasno turkizno Karibsko morje. Morje je na tej strani otoka tudi zelo mirno, v nasprotju z vzhodno obalo, ki je izpostavljena odprtemu morju in je zato precej valovita, skalnata in neprimerna za plavanje. Večina obiskovalcev otoka vsaj del svojega obiska posveti tej plaži, kjer se sončijo, kopajo ter predajajo vodnim športom. Plaža je več kot primerna tudi za družine z majhnimi otroki, saj je voda plitva, posledično pa tudi zelo topla. Kljub temu, da je Isla Mujeres umirjeni otok, primeren za počitek, pa te ves čas v daljavi spremlja panorama Cancuna, ki opozarja, da je »civilizacija« še kako blizu. Na tej prekrasni plaži pa tu in tam najdemo tudi ribiške čolne, ki opominjajo, da se otok še ni v celoti prodal turizmu, ter da ribištvo ostaja pomembna gospodarska panoga.
Danes je otok lahko dosegljiv po zaslugi trajektnih povezav s Cancunom, ki je oddaljen 11 km na drugi strani zaliva in se enako kot otok, imenuje Zaliv žensk (Bahia de Mujeres). Vendar pa še kakih 70 let nazaj, na otok ni bilo tako enostavno priti. Prvi turisti so z utripajočimi lučmi na celini signalizirali otočanom in potem so se sinovi lokalnih ribičev odpravili ponje in jih pripeljali na otok. Vse pa se je spremenilo v 70-ih letih prejšnjega stoletja, ko se je mehiška vlada odločila, da bo tako rekoč iz nič ustanovila Cancun. Ker je Cancun danes najbolj pomembno turistično središče Mehike, se je povečalo število obiskovalcev tudi na Isli Mujeres. Vseeno pa večina turistov obišče otok v okviru enodnevnih izletov, tako da se po odhodu zadnjih trajektov otok ob večerih spet vrne v svoje ustaljene tirnice in prevzame podobo zaspanega mehiškega mesteca. Isla, kot jo ljubkovalno imenujejo prebivalci, je dolga 8 kilometrov ter široka med 150 in 800 metrov, zato se da kar precej raziskati tudi v okviru enodnevnega izleta. Kljub bližini svetovljanskega Cancuna, pa ima sloves najbolj idiličnega kraja mehiških Karibov, ki ga skoraj noben obiskovalec Cancuna, ne bi smel izpustiti iz svojega programa.
