Preste, bratwurst in šnicli!

Prvo dejstvo, ki sem se ga naučila na Dunaju je, da boste, kamor koli boste že šli, prej slišali kak drug jezik kot nemščino. Seveda jo boste slišali v restavracijah in trgovinah, redkeje pa, ko se boste dejansko sprehodili skozi mesto ali se popeljali z njihovo podzemno železnico. Dunaj je multikulturno mesto, kjer nemščina, če si turist, ni obvezna, boste si pa z njo prislužili kakšen prijaznejši nasmeh, če se boste z njo potrudili. Če sem že omenila podzemno železnico, naj povem še, da je to res najhitrejša in najcenejša možnost za ogled prav vsake znamenitosti na Dunaju. Kupite lahko eno-, tro- ali sedemdnevno (in tako naprej) vozovnico, ki je res poceni, za to, kar ponuja. S to se lahko vozite s podzemno železnico, tako imenovanim U-Bahnom, tramvajem ali z avtobusom. Vsa prevozna sredstva vozijo redno, vlaki na podzemni železnici na dve do pet minut, kar pomeni, da pravzaprav skoraj nikoli ne čakate na vlak in se čez nekaj minut že pritožujete, da ste vlak za las zamudili in da ste morali čakati celih pet minut na naslednjega (teden prej pa ste v Mariboru z veseljem na Pikapolonico čakali pol ure).

Čeprav je Dunaj milijonsko mesto, ni toliko hitenja. Avstrijci si vzamejo čas za skodelico kave in presto ob jutrih ali za kozarec piva (priporočam Gösser) ob večerih. Kavarne so zjutraj polne ljudi, ki skozi okno opazujejo druge, pijejo kavo in berejo časopis. Leta 2011 je Unesco celo dunajsko kulturo kavarn umestil v kulturno dediščino. Kavo so Dunajčanom predstavili Turki. Leta 1683 so jih Avstrijci uspešno spodili iz države, oni pa so za seboj pustili vreče zrn kave in jim predstavili ta napitek. Popularnost kave je od tega leta samo rasla in še danes lahko po Dunaju najdemo kavarne, ki so stare več kot 300 let. Ena izmed kavarn z izjemno zgodovino in tradicijo je Café Korb, ki jo je ob otvoritvi obiskal celo Franc Jožef leta 1904. Dunajske kavarne pa so pomagale tudi Sigmundu Freudu, Egonu Schieleju in Gustavu Klimtu, ki so jih povzdigovale do slave, v kavarnah pa so pisali tudi znani pisatelji, Strauss, Mozart in Beethoven pa so v kavarnah celo igrali. Zato na Dunaju poiščite kavarno z zgodovino in tradicijo in se ne podajte v Starbucks z brezžičnim internetom. Posedite v kavarni in uživajte v kulturi. Zvečer pa se odpravite v kakšno pivnico. Veliko je pristnih avstrijskih pivnic, če pa si boste zaželeli dobre glasbe in prijetnega ambienta, pa zaidite v irski pub (udobni sedeži in prijetna atmosfera vas bo čakala v pivnici Golden Harp).

Seveda je preprosto obvezen ogled vsaj ene izmed palač na Dunaju. Palača Schönbrunn je kraj, kamor turisti kar derejo in vzdihujejo nad prelepo arhitekturo. Palača je bila le poletna rezidenca cesarske družine, zgradili pa so jo leta 1642, ponovno pa je dizajn izdelala in jo prenovila Marija Terezija. Seveda je Schönbrunn veliko več kot samo zgradba. Ima čudovit park in največjo glorieto na svetu, tu pa je še živalski vrt, ustanovljen leta 1752 in je najstarejši živalski vrt na svetu (v njem lahko vidite tudi pande, ki so v živalskih vrtovih dokaj redke). Druga palača, ki je v mestu dostopna z javnim prevozom, pa je palača Belvedere, ki je prav tako bila poletna rezidenca in je ena najpomembnejših baročnih stavb v Avstriji, sestoji pa iz dveh palač – zgornjega in spodnjega Belvedera. Zgornji Belvedere vas bo razvajal z največjo zbirko Klimtovih slik, pa tudi mojstrovin Schiela in Kokoschke, vendar bo vas vstopnina za ta muzej stala malo premoženje.

Ker boste med raziskovanjem in ogledu vseh znamenitosti (vredni ogleda so še Rathaus, Museumsquartier, Stephansdom, parlament in Hofburg, vse, razen Stephansdoma pa lahko vidite na samo enem sprehodu od univerze do Hofburga), zagotovo lačni, pa naj še podam nekaj nasvetov na tem področju. Že na začetku sem omenila, da Dunaj ni poceni in tako je tudi pri hrani, čeprav se zagotovo lahko najeste tudi za »mali denar«. Ogromno je možnosti za kebab ali rezine pice, če pa želite nekaj bolj dunajskega, pa pojdite na bratwurst, käsekreiner ali kaj podobnega. Dobili boste klobaso, podobno kranjski, v drugem primeru polnjeno s sirom in kos kruha. Ali pa si privoščite dunajski zrezek. Vsi sicer priporočajo gromozanski zrezek iz restavracije Fieglmüller, ki je študentom cenovno malce neugoden, sama pa sem poskusila dunajca iz restavracije Schnitzelwirt 52, kjer se dva zagotovo najesta iz ene porcije. Ali pa si privoščite gromozansko presto, sladko ali slano. Pa dober tek!

Da res ne boste obubožali, lahko spite v Briggitenau Youth Hostlu, ki je odlično izhodišče za obisk vsej zanimivosti in ponuja zelo udobne sobe, pa tudi zajtrk. Dunaj je zares čudovito mesto z zanimivo kulturo ter vsem, kar si sploh lahko zaželite.