Junij je tukaj in čas je, da se pripravimo na poletje. V zadnjem zapisu sem z vami govorila o potovanju po Irski izven Dublina. O tem lahko berete TUKAJ.
Iz jugozahodne obale Irske, sem se pred nekaj tedni podala v Donegal, na sever Irske. Ko potuješ iz Dublina do Donegala, prečkaš vse tipične pokrajine Irske, ki jih lahko najdeš v tej državi.
Zeleno, ki te ljubim zeleno
Lahko si predstavljate, kako sem se čudila nad imeni krajev, ki sem jih prečkala. Poglejmo na primer Gortahork. Zveni mi kot škratovsko ime in če še ni bilo omenjeno v Gospodarju prstanov, potem se bo enkrat v prihodnosti zagotovo pojavilo v Igri prestolov.
Avtobusna vožnja do Gortahorka traja okoli tri ure in pol. Od tam se lahko peljete še z enim avtobusom, ali pa se na pot podate peš. Štopanje na Irskem ni najbolj popularno, vendar je vredno poskusiti v tem preprostem kraju. Zakaj preprostem? Vidimo lahko, da tukaj ljudje želijo poskrbeti zase, spoznati nove prijatelje in potovati skozi življenje. To pa je pri hostlih najpomembneje, mar ne?
Na cesti, le 15 minut stran, se ne počutiš, kot da si še vedno na Irskem. Okolje je robato, trava ni več tako zelena. To ni zaradi kakšne naravne katastrofe, takšna pač Severna Irska izgleda. In izgleda fantastično. Ko vidimo goro Errigal, ki se vzpenja na obzorju, lahko skoraj občutiš, kako se miti Irske postajajo spet živi: velikani, škrati, vile.
Hostel Errigal je eden izmed najbolj trajnostnih hostlov na Irskem, ima postajo za električni avtomobil in je bil nagrajen z evropsko ozako EU ECO Flower Label. Kar mi je tukaj všeč je to, da se počutiš, kot da si res daleč od vsakega velikega mesta. Popolna tišina. Pohodništvo je prav tako prelepa izkušnja. Spoznala sem štiri francoske pohodnike, ki so hodili po divji atlantski poti in so se odločili, da bodo malo skrenili s poti in obiskali Errigal. Res je, da jezero Dunlewey in Errigal nista ravno na divji atlanstki poti, vendar je ta prelepa pot le 15 minut vožnje in nekaj hoje oddaljena od nje. To ni noben problem za prave pohodnike. Francozom je bila všeč divjina in dejstvo, da pohodniška pot ni dobro označena. Čutiš lahko pustolovski duh, ko se prebijaš skozi travnike in pozdravljaš ovce, ki varujejo vstop v Poisoned Glenn.
Zgodbe govorijo, da so tukaj velikani začeli svojo bitko in jo končali na južni obali Severne Irske, v kraju Giant‘s Causeway. Tukaj se je odvijala prava bitka, velikani so se borili med sabo in zastrupili nasprotnika za zmago. Ko pogledaš naokoli, jih ne moreš kriviti, da so si želeli lastiti to pokrajino.
Poisoned Glenn, narodni park Glenveagh, gora Errigal in jezero Dunlewey ... Tukaj je le nekaj stvari, ki jih lahko vidiš. Ko spoznaš osebje v recepciji hostla, boste videli, zakaj je Donegal tako poseben. Tipična irska prijaznost od tod ni izginila. Pravzaprav se je najverjetneje tu začela. Na severu, kjer govorijo v glavnem galščino (irščino), se vam zdi, kot da ste stopili v drugo državo. Ko so govorili irsko, nisem razumela ničesar. Bilo je, kot da bi bili iz drugega sveta. Kot da bi govorili škratje. Brez šale.
Oglejte si
video na naši Facebook strani in izvedite več o izkušnji Errigala in Donegala in si oglejte, kaj vas čaka, ko boste prišli sem. Pozabila sem omeniti vreme. Ne bojte se ga. Vreme tukaj dela, kar si želi. Lahko sneži, dežuje ali postane pomlad ali poletje v nekaj minutah. To je Donegal.
