Je prva država na svetu, ki je za uradno religijo sprejela krščanstvo že leta 301. Armenija se v armenščini imenuje Hajastan, kar pomeni Haikova dežela. Za slovenske državljane viza več ni potrebna pri vstopu v državo, kakor sem jo sam potreboval pred leti ko sem potoval po Armeniji.
Najlažje je priti v Armenijo iz sosednje Gruzije ali pa z letalom v glavno mesto Erevan, kamor letijo večje letalske družbe. Zaprti sta meji s Turčijo in Azerbajdžanom, izziv je tudi območje Gorskega Karabaha, ki je pravno pod Azerbajdžanom, v praksi pod Armenijo, zahteva pa celo nakup lastne vize. Od razpada Sovjetske zveze Armenija doživlja preporod nacionalizma in obnovo tradicionalne kulture. Leta 1915 se je zgodil že drugi genocid nad Armenci, ki ga Turčija še danes ne priznava. To je drugi največji znani genocid, takoj za pobojem Judov v drugi svetovni vojni. Izgubili so tudi Ararat. Težko bi si izbrali manj prijazne sosede kot jih imajo. Leta 1965, ob 50-letnici genocida, so dobili zamisel o postavitvi spominskega parka, ki so ga postavili dve leti pozneje.
Spomenik se nahaja na hribu Cicernakaberd. 44 metrov visok obelisk simbolizira ponovni preporod Armencev. Poleg stoji v krog postavljenih 12 blokov, ki predstavljajo 12 izgubljenih provinc na ozemlju današnje Turčije. Znotraj tega kroga gori večni ogenj. Zraven spomenika stoji spominski park v katerem tuji politiki zasajajo spominska drevesa. Obisk jezera Sevan, za katerega Armenci pravijo, da je njihovo armensko morje, je pravi oddih za popotnika. Jezero Sevan je največje jezero v Zakavkazju in sodi med največja jezera na svetu, ki ležijo na visokih nadmorskih višinah. Jezero se nahaja na nadmorski višini 1900 metrov in vanjo priteka 28 pritokov, iz njega pa odteka le reka Hrazdan, ki teče tudi skozi glavno mesto Erevan. Ljudje so neizmerno prijazni, saj se zavedajo, od kod izvirajo njihove korenine. Stopnja kriminala je zanemarljiva, tako da se počutiš zelo varnega. Potovanje po Armeniji je preprosto, večji del potovanja po deželi sem prepotoval s štopanjem.
Prestolnica Erevan (Yerevan) ima 1,2 milijona prebivalcev in je hkrati tudi največje mesto te države. Mesto se je včasih imenovalo Erivan in Erebuni. Nastalo je leta 782 pred našim štetjem, ko je kralj Urarta tukaj postavil utrdbo Erebuni. Svetopisemsko ime za Armenijo je namreč Urart. Na razvoj mesta je vplivala geografska lega, saj je bilo stičišče pomembnih trgovskih poti in se je razvijalo vse do vdora Arabcev in seldžuških Turkov. Leta 1828 je Rusija premagala Perzijce in priključila Erebuni k svojemu imperiju. Takrat je imelo mesto 30.000 prebivalcev. Povprečna mesečna plača znaša med 150−200 ameriških dolarjev. Armenija je znana še po Radiu Yerevan oz. Armenija Radio. V času Sovjetske zveze je bil Radio Armenija znan kot edini radio, ki je imel v svojem repertoarju šale na politični račun. Vredno obiska v prestolnici je Matenadaran muzej starih knjig in rokopisov. Sam muzej je velika temno siva, kamnita in dobro varovana zgradba, do vrha pa vodi nešteto stopnic.
Pred muzejsko zgradbo je velik kip svetega Mesropa Mashtotsa, ki je leta 405 izumil armenske črke, ki jih uporabljajo še danes. Sedaj ima abeceda 30 znakov. Nekoč jih je imela več, saj so tudi števila zapisovali s črkami. Muzej obsega 15000 starih rokopisov, od tega 2500 miniaturnih ter okoli 30000 drugih dokumentov v 2000 različnih jezikih. Veliko dokumentov je napisano na različnih pergamentih, nekateri na kožah in kamnih.
Erevan je fantastičen kraj za obisk v vsakem letnem času, saj je seznam kulturnih dejavnosti in znamenitosti pester. Armenija ima zelo veliko starih cerkva in samostanov, nekateri izmed njih so na seznamu UNESCA. Pri obiskih samostanov in cerkva je primerno pokrivalo za ženske in dolge hlače za moške. Ponekod na to opozarjajo tudi veliki napisi pred vhodom v svetišča. Če želite občutiti armensko gostoljubnost, gurmanstvo in staro kulturo je Armenija dežela za vas!
