Ciper, Afroditin otok

Prečkanje meje

Od leta 2003 je mogoče peš prestopiti mejo med južno in severno stranjo na dveh mejnih prehodih v Nikoziji, oba pa se nahajata v zgodovinskem središču znotraj mestnega obzidja. Izkušnja, da moram najprej pokazati svoj potni list grškemu policistu (ki me je vprašal, kako sem prišla na Ciper, saj je vstop v državo na turškem letališču Ercan tehnično nezakonit vstop za grško stran), nato pa še njegovemu turškemu kolegu in to samo zato, da lahko prečkam ulico sredi mesta, je milo rečeno begajoča. Prva stavba na turški strani je trgovina z alkoholnimi pijačami, ker je alkohol tam cenejši kot v grškem delu in veliko ljudi mejo prečka zgolj, da si napolni hladilnik. Naslednja je menjalnica, čeprav je evro na splošno sprejet v turškem delu Nikozije. Če nameravate obiskati druge dele Severnega Cipra, pa boste zagotovo potrebovali turško liro. Sledijo številne trgovine, ki prodajajo oblačila, usnjene izdelke, torbice ali spomine in neštete restavracije, bari in kavarne. Grška in turška stran se na prvi pogled ne zdita preveč različni, ker se je razdelitev zgodila šele leta 1974, grška in turška skupnost pa sta pred tem živeli skupaj. Na obeh straneh Zelene črte boste našli mošeje in cerkve ter slišali grščino in turščino. Posebno zanimiva zgradba je mošeja Selimiye na turški strani, ki je bila prvotno zgrajena kot gotska katedrala v 13. stoletju, ki pa so jo Otomani spremenili v mošejo. Visoki oboki katedrale so še vedno jasno vidni in poševna usmeritev molitvene preproge in mihraba jasno kažeta, da stavba ni bila zgrajena upoštevajoč, da morajo biti verniki ob molitvi obrnjeni proti Meki. Čeprav je meja zdaj prehodna, mnogi Ciprčani zavračajo prečkanje iz zgodovinskih in političnih razlogov. Medtem ko ima turška stran eno čakalno vrsto za vse ljudi, ki vstopajo ali odhajajo, ima grška stran ločeno linijo za turške Ciprčane, ki vstopajo v grški del ...

Rabutanje citrusov v centru Nikozije in pogorju Tröodos

Zunaj mestnega obzidja je grški del Nikozije precej dolgočasno mesto z nekaj finimi restavracijami in bari, neskončnimi možnostmi za nakupovanje in srednje visokimi stanovanjskimi stavbami. Kar naredi mesto videti živahnejše tudi ob večerih sredi zime so drevesa citrusov polnih sadežev! S sopotnikom sva si bila enotna, da je žalostno, da drevesa ne pripadajo nikomur in tako večina plodov konča gnilih na tleh pod njimi. Splezala sva na limonovec in si za spomin vsak utrgala po eno limono.

Obilje citrusov je še večje v gorskem območju Tröodos na osrednjem Cipru. Ne samo limon, drevesa so polna tudi mandarin in pomaranč, enih najbolj sladkih, ki sem jih kdaj koli poskusila. Rastejo pa kar ob robu vijugastih cest, ki povezujejo gorske vasi. Čeprav je to območje bolj znano po približno ducatu neprecenljivih, pod Unescom zaščitenih cerkva, ki so poslikane z bizantinskimi freskami, nastalimi med 12. in 16. stoletjem, so bili citrusi zelo sladek dodatek h kulturnemu izletu.

Trgovina »Poskusi vse« v Limassolu

Limassol je eno večjih mest na grškem delu otoka, ki ga Lonely Planet opisuje kot eno najpogosteje spregledanih mest na Cipru. Sama si ga bom za vedno zapomnila zaradi določene trgovine, ki se nahaja v bližini gradu Limassol. Lastnik te štacune je bil pravi mojster svoje obrti. Njegova prodajalna se je šibila pod razno raznimi izdelki, od likerja do rožiča, od medu do krem za obraz in telo, od oblačil do tradicionalnih sladkarij, od oreškov do kave. Njegov trik, s katerim je privabljal in očaral kupce, kot sva bila midva, je bil, da jim je ponudil brezplačne degustacije dobesedno vsakega izdelka, ki si ga je obiskovalec začel ogledovati, če tudi zgolj bežno. Kakor hitro sem položila oči na namaz iz rožičev, se je lastnik že pojavil s kupom plastičnih žlic, na katerih mi je serviral majhno porcijo vsake različice namaza, ki jo je imel na voljo. Moj sopotnik je lastniku postavil vprašanje o likerjih in ta mu je takoj ponudil orehov liker za pokušino, temu je sledil pistacijev, limonin in liker granatnega jabolka, tako daleč, da je bil malce opit in se je odločil za nakup. Ko je zmanjkalo vprašanj, naju je lastnik hitro usmeril proti polici, ki je še nisva videla, in nama začel na roke nanašati različne kreme, vsako z drugačno aromo. Na koncu sva zapustila trgovino z likerjem, obleko, rožičevo kavo, rožičevim namazom in tradicionalnimi ciprskimi sladicami. Lastnik je bil tako zadovoljen z razpletom, da nama je vsakemu podaril plastenko vode. Imena te magične prodajalne se sicer ne spominjam, ampak »Poskusi vse, kar vidiš« bi se ji odlično prileglo!

Območja ob obalah grških mest Larnaka in Pafos so žrtve ciprskega množičnega turizma, hotelske zgradbe pa se vijejo vzdolž plaž kolikor daleč seže oko. Da bi resnično dojeli pomen teh zgodovinskih mest in občudovali njihovo dediščino, vključno s čudovitimi bizantinskimi mozaiki v Pafosu, je najbolje otok obiskati v času nizke sezone. Manjše vasi, kot je Kakopetria v Tröodosu in mesta, kot je Nikozija, pa večinoma niso na seznamu poletnih iskalcev morja in sonca. Tako ponujajo številne dragulje, ki jih lahko odkrivamo celo leto. Toda celinska območja, vključno z Nikozijo, se lahko poleti presneto ogrejejo, zato pozorno načrtovanje ni odveč.