Glavno mesto nekdanje naše skupne države SFR Jugoslavije, današnje države Srbije, Beograd, je glavno gospodarsko, kulturno in politično središče države. Mesto se nahaja na sotočju dveh velikih rek Save in Donave, ki nadaljuje svojo pot proti izlivu v Črno morje. Mesto premore več kot dva milijona prebivalcev in je zelo zaželena destinacija za mladino, pa tudi za starejšo populacijo. Mladi se navdušujejo predvsem nad nočnim življenjem, saj je mesto bilo proglašeno za mesto z najboljšim nočnim življenjem daleč naokrog, zato ni čudno da Slovenci tako radi prihajamo v Beograd.
Najlažje in najhitreje v Beograd iz Slovenije pridemo z avtomobilom, vožnja traja okoli pet ur. Če raje potujete z vlakom, dnevno iz Züricha preko Ljubljane vozi vlak. Če imate srečo, lahko dobite enosmerno vozovnico za le 25 evrov v eno smer, vendar je žal za to ceno na voljo samo 6 kart na vlak. Vožnja traja kar 9 ur, tako da boste imeli dovolj časa, da se pogovorite s sopotniki ali prebirate vodiče o mestu. Kadar Slovenci obiščemo prestolnico Srbije, običajno najprej obiščemo Dedinje (Hišo cvetja), da se poklonimo našemu bivšemu voditelju Josipu Brozu Titu, ki je umrl 4. maja leta 1980 v Ljubljani. Njegovi posmrtni ostanki so bili pripeljani v Beograd iz Ljubljane z vlakom, s postankom v Zagrebu. Hiša cvetja, ki je pred Titovo smrtjo služila kot pomožna pisarna z vrtom, je bila kot mavzolej za obiskovalce odprta leta 1982, dve leti po predsednikovi smrti. Objekt skupaj s kamnito grobnico je bil do razpada SFRJ pod stalnim nadzorom častne straže in opremljen s svežim cvetjem, še danes pa se v hiši poleg grobnice nahaja zbirka Titu podarjenih štafetnih palic iz vseh držav nekdanje Jugoslavije in izbrane fotografije iz predsednikovega življenja in pogrebne slovesnosti. Zraven mavzoleja se nahaja Muzej 25. maja. V njem so razstavljena darila, ki jih je dobival predsednik na svojih potovanjih, kot so: sablje, orožja, ročno izdelani prti, obleke ... Zraven nas, Slovencev, so najštevilčnejši obiskovalci Združenih držav Amerike. Cena vstopnice za ogled stane samo 2 evra in je odprt za obiskovalce vse dni v tednu razen ponedeljka.
V poletnih vročih dneh se prebivalci mesta odpravijo na umetno jezero Ada Ciganlijo, ki ponuja nekaj za vsakogar. Največji obisk je med vikendom, v poletnih mesecih jezero v enem dnevu obišče več kot 150000 ljudi. Okrog jezera se nahaja kolesarska pot (7,5 km), plaže, igrišče za košarko, nogomet, baseball, namizni tenis, golf, odbojko, adrenalinski park in še bi lahko našteval. V nočnih urah je Ada Ciganlija dobro mesto za nočno življenje. Tujci se ne moremo nagledati simpatičnih deklet in pogosto se zgodi, da se med njimi velikokrat vname ljubezen. Beograjčani se radi pošalijo na račun Ade Ciganlije, da imajo svoje beograjsko morje. Najbolj priljubljeno mesto za nočno življenje je na plavajočih splavih, ki se nahajo na reki Savi vse od Zemuna pa do Brankovega mosta, ki je dobil ime po srbskem pisatelju Branku Čopiću. Večina od njih ima živo glasbo, ki traja vse do naslednjega dne. Cene pijač so tukaj kar precej višje, kot v lokalih po mestu, za vstop na splav pa je včasih potrebna tudi rezervacija. Največja glasbena ikona je Svetlana Ražnjatović – Ceca. Pred nekaj meseci je imela koncert v Novem Beogradu v parku Ušće, ki ga je obiskalo več kot 100000 ljudi. Vsak mesec se odvijajo koncerti svetovnih skupin in pevcev. Ogledal sem si koncerte skupin Rolling Stones, ACDC, The Police ...
Mesto je poznano po številnih parkih. Najbolj poznani parki so: Kalemegdanski, Tašmajdanski, Park prijateljstva in Pionirski. Zame najlepši park je Kalemegdan z istoimensko trdnjavo. Iz parka je lep razgled na velik otok, kjer se ločujeta reki Sava in Donava. Kalamegdan je najstarejši mestni park, nastal je okoli leta 1870. Posebno vrednost Kalemegdanskemu parku dajejo spomeniki, ki so bili zgrajeni v zadnjih 150-ih letih. Zraven parka se nahaja živalski vrt in vojni muzej. Obvezen postanek v mestu je sprehod v večernih urah čez Skadarlijo, ki velja za glavno boemsko četrt mesta, podobno pariškemu Montmartru. Skadarlija spada med največje turistične atrakcije mesta. V njej se nahajajo galerije, trgovine s spominki in številne restavracije z domačo srbsko kuhinjo in mesom na žaru (čevapčiči, pleskavice, klobase, prebranec ...). Gostinsko osebje je oblečeno v tradicionalno nošo in s svojo gostoljubnostjo očara še tako zahtevnega gosta. Dnevno obišče Skadarlijo na tisoče ljudi in je priljubljeno za mlade zaljubljene pare, kakor za ostale. Če ste ljubitelj mesa, boste prišli na svoj račun na vsakem vogalu, hrana je povsod zelo okusna in je odlična za noč zabave in pijače s prijatelji. Srbska kuhinja (in ne samo kuhinja) je nastala pod vplivom vseh kultur, ki so vplivale na Beograd skozi zgodovino, in tako vam mesto ponuja restavracije z okusi Sredozemlja, vzhodne in srednje Evrope (zlasti Madžarske).
Srbi so pravoslavne vere in temu primerno je tudi veliko število cerkva po mestu. Največja srbska pravoslavna cerkev je Svetišče svetega Save. Je največja pravoslavna cerkev na Balkanu in v njej je lahko prisotnih več kot 10000 ljudi. Cerkev se nahaja na obrobju Beograda. Zgrajena je bila v srbsko-bizantinskem slogu in ima štiri stolpe. Cerkev je ena najpomembnejših v Beogradu, vidimo pa jo iz vseh koncev mesta. Hram, kakor mu pravijo Srbi zavzema površino 3500 kvadratnih metrov v pritličju, z dodatnimi 1.500 kvadratnimi metri v treh galerijah v prvem nadstropju. Na voljo je tudi galerija na drugi ravni, kjer je tudi zunanja plošča, ki se razteza po celotni kupoli. Cerkev je prekrita v bel marmor in granit, pri obnovi pa je sodelovalo tudi slovensko podjetje iz Hotavelj.
Beograd ima dva največja nogometna kluba v državi – Partizan in Crveno Zvezdo. Slednji je leta 1991 osvojil Ligo prvakov v finalni tekmi proti Marseillu v italijanskem Bariju in se po penalih povzpel na vrh Evrope. Navijači obeh klubov so smrtni sovražniki in kadar se pomerita omenjena kluba pride do množičnih obračunavanj. Velikokrat sem si v živo ogledal tekme na Zvezdinem stadionu Marakani in včasih se nisem počutil najbolj varnega. Leta 2004 je mesto odprlo novo večnamensko športno dvorano beograjsko Areno. Danes se dvorana imenuje Kombank arena. Na odprtju dvorane so se pomerile najboljše košarkarske reprezentance na svetu, na čelu z ameriško ekipo, ki je igrala z zvezdniki, kot so Allen Iverson, Tim Duncan, Stephon Marbury, Lebron James ... Leta 2005 je v isti dvorani potekalo še evropsko košarkarsko prvenstvo na katerem si je naša reprezentanca zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu na Japonskem. Prav tako je leta 2008 v dvorani potekala Evrovizija, saj je leto pred tem v finski prestolnici zmagala srbska pevka Marija Šerifovič. Mesto ponuja za vsakogar nekaj. Pravijo, če ne najdeš tukaj nekaj zase, ne najdeš nikjer. Slovenci smo že iz časov nekdanje skupne države lepo sprejeti in zaželeni zato se vedno radi znova vračamo.
