Budimpešta s kužkom

Zadela sem vstopnice za Hard Dog Race Wild. To je tekmovanje, ki je velika preizkušnja za vodnika kot tudi za psa, dolga pa je 12 km in opremljena z 22 ovirami.

Z Lili se še nikoli nisva udeležili tovrstnega tekmovanja in tudi na Madžarskem še nisva bili. Tekma je bila v soboto, mi pa smo se odločili, da s potovanjem v Budimpešto pričnemo že v petek.

Kadar se odločite za daljše potovanje s psom, se je treba nekoliko bolj pripraviti. S seboj je treba vzeti hrano, ki je je že navajen, saj se le tako ognemo težavam s prebavo. Priporočeno je vsaj štirinajst dni pred potovanjem kužka zavarovati pred notranjimi in zunanjimi zajedavci. In tako kot v večini drugih držav je tudi na Madžarskem obvezno cepljenje proti steklini.

Med potovanjem smo se ustavljali na vsake tri ure, da si je kužek malo raztegnil tačke in se očedil. V primeru, da vaš ljubljenček malo slabše prenaša vožnjo, mu ponudite čisto malo hrane. Nujno je treba imeti svežo vodo. Mi pa smo se kljub temu ustavljali na bencinskih črpalkah, kjer smo mu omogočili tamkajšnjo svežo vodo. Pot je zaradi tega trajala malo dlje, kot bi sicer. Ampak pomembna je pot in ne cilj.

Ob prihodu v Budimpešto je bil velik šok za Lili, saj še nikoli ni bila v tako velikem mestu z malo travnatih površin. Petek smo namenili ogledu mesta. Na trgu pred parlamentom psom ni dovoljen vstop, ker pa nismo opazili znaka, so nas varnostniki samo prijazno opozorili. V mestu imajo posebne prostore, kjer se psi lahko očedijo. To so zagrajeni prostori velikosti meter krat meter z mivko in veliko različnih pasjih parkov, kjer so postavljene različne ovire za igro. Ponekod je tudi tekoča voda, da se psi lahko osvežijo. Na otroških igriščih pa je za pse vstop prepovedan.

Sobota je bila namenjena tekmi, ki se je za našega kužka pričela ob 13.30. Na kraj dogodka v Piliscsévu smo prispeli že ob deseti uri, da smo se lahko umirjeno pripravili na tekmovanje. Organizacija dogodka je bila odlična, prisotnih pa je bilo več kot tisoč udeležencev. V Sloveniji še nisva bili na prireditvi s tako visoko udeležbo. Tudi Lili se je izkazala ob premagovanju ovir, kljub temu da dodatna spodbuda od lastnika ni bila dovoljena.

Po tekmovanju je utrujena Lili šla samo še na veliko potrebo, nato pa sva obe padli v trden spanec, saj sva bili prijetno utrujeni. Nedelja je bila čas za povratek v Slovenijo. Zaradi Lilijinega nenehnega spanja smo se bolj redko ustavljali in dokaj hitro srečno prispeli domov.

Če le nimate zdravstvenih težav in če imate čas, vam priporočam, da se tudi sami udeležite kakšnega tekmovanja, kjer lahko s psom občutite svojo divjo naravo in doživite neverjetno popotovanje.

Maja Holer