Stockholm v objemu snežink

Najudobnejši in najhitrejši način potovanja je seveda z letalom, a z Brnika žal ni direktnih povezav, kar nekaj letalskih družb pa omogoča let preko večjih evropskih mest. Najcenejše letalske karte je mogoče dobiti za manj kot 200 evrov, toda običajno so povezane z večurnim čakanjem med prestopanjem.

Družbo mi je tokrat delala sestra. Z letališča sva našli najcenejši in tudi časovno ugoden prevoz z avtobusom. Pot je trajala nekaj več kot pol ure, vozovnice je mogoče plačati s plačilno kartico na avtobusu, ki ustavi pred več terminali, vozi pa zelo pogosto. Avtobusno linijo vzdržuje podjetje Flygbussarna (flygbussarna.se/en), cena enosmerne vozovnice pa je približno 13 evrov. Malenkost cenejši je vnaprejšnji nakup preko spleta.

Pozor – goljufivi taksisti!
Letališki avtobus potnike pripelje do glavne avtobusne postaje v središču mesta. Od tod sva nameravali pot nadaljevati z avtobusom. Toda z velikimi kovčki sva se zaradi večerne ure odločili za taksi, kljub temu, da je bil hostel oddaljen le kakšna dva kilometra. Izbrali sva prvega, ki je bil videti last znanega mestnega podjetja Taxi Stockholm. Mislili sva, da je to zagotovilo za korekten odnos. Toda obljubljena cena je na koncu znašala kar 60 evrov, kar je celo za skandinavske razmere veliko preveč. A v samotni in temni stranski ulici nisva imela druge izbire kot plačati. K sreči je bil to edini neprijetni dogodek, ki pa nama je vseeno za nekaj ur pokvaril veselje do spoznavanja mesta.

Podobnih zgodb sem kasneje slišala še več. Mestna turistična organizacija in hoteli si v skrbi za turiste že dolga leta prizadevajo za regulacijo in kontrolo cen taksistov, toda pristojni tega problema očitno nočejo rešiti. Samostojni taksisti naj bi imeli pravico zaračunati kakršno koli ceno in kljub uporabi taksimetrov poznajo celo vrsto trikov, s katerimi je na koncu vožnja nekajkrat dražja kot bi bilo korektno. Žrtve pa so praviloma turisti, ki ne poznajo presenetljivo neurejenih razmer na tem področju v sicer zgledno urejeni državi. Nekaj najbolj uveljavljenih podjetij se sicer drži korektnih in objavljenih cen. Toda tudi za večja podjetja vozijo posamezniki, ki le plačujejo licenco, poslujejo pa precej po svoje. Najbolj varno je naročilo in plačilo prevoza preko spletne aplikacije. Poleg nekaterih lokalnih podjetij tako posluje tudi Uber, ki pa v Stockholmu ni nič cenejši od konkurence.

Nekaj napotkov, ki jih velja upoštevati: pred izbiro taksija na ulici poišči rumeno nalepko, na kateri je napisana najvišja cena za prevoz na razdalji desetih kilometrov. Običajno je nalepljena na oknih zadnjih vrat. Zahtevaj, da voznik vklopi taksimeter. Cena je v švedskih kronah, ob plačilu pa shrani račun. Le na njegovi osnovi boš lahko uveljavljal-a morebitno pritožbo.

Hostel na jadrnici
Zato pa sva imeli toliko več sreče s prenočiščem. Izbrali sva hostel STF Youth Hostel af Chapman & Skeppsholmen. Pravzaprav gre za dve različni bivalni enoti, saj je mogoče prespati v kabinah na veliki jadrnici ali pa v bližnji zgodovinski zgradbi iz 19. stoletja. Dvoposteljna soba je bila prijetno urejena in dovolj velika, da sva se udobno namestili. Toaletni prostori so na hodniku, a dovolj blizu vseh sob, da to ni predstavljalo nikakršnega problema. Navdušila naju je tudi odlično opremljena skupna kuhinja ter družabni prostori z mizo za biljard. V hostlu je na voljo brezplačna uporaba interneta, za majhno plačilo pa lahko koristite pralni stroj. V ceno prenočišča zajtrk ni vštet, toda za ne pretirano doplačilo je mogoče dobiti obilen zajtrk, ki je na voljo v obliki odlično založenega bifeja. Tudi za vegetarijance je poskrbljeno. In tudi za pozabljivce – v avli hostla je še hladilnik s ponudbo mleka, jogurtov in podobnih živil, ki jih pogosto pozabimo kupiti za zajtrk.

Ves čas najinega 9-dnevnega bivanja je bilo vso osebje v vsakem trenutku zelo prijazno in pripravljeno pomagati z najrazličnejšimi nasveti in informacijami. Bistvo prijetnega bivanja je bilo prijetno vzdušje na vsakem koraku, tako v kuhinji kot v skupnih prostorih, seveda pa ni bil zanemarljiv tudi razgled skozi okno na mesto, predvsem ob prvem jutranjem soncu. Gostov je bilo ravno prav, da si vedno lahko našel koga za klepet, prav tako so bili najrazličnejših starosti in narodnosti, kar nekaj je bilo tudi družin.

Spanje v ladijskih kabinah je malenkost dražje kot v glavni stavbi, a komur je všeč pomorsko vzdušje, bo navdušen nad možnostjo bivanja na stari jadrnici. Naredili so jo davnega leta 1888 in je plula vse do Avstralije. Od leta 1949 pa je stalno zasidrana in preurejena v hostel. Sobe so opremljene podobno kot ladijske kajute – s pogradi, skozi okrogla okna pa se odpira razgled na slikovito pristanišče in staro mestno središče Gamla Stan s Kraljevo palačo. Najbolj privlačno je opremljena kapitanova soba, ki je videti takšna kot pred desetletji. Velika postelja in pohištvo so narejeni iz temnega masivnega pohištva, soba pa je prostornejša od ostalih. Izjema je le največja soba v sprednjem delu ladje, ki je primerna za manjše skupine ali družine, saj je v njej več ležišč. V toplejših mesecih je na ladji odprt tudi privlačen gostinski lokal.

Priročna kartica Stockholm Pass
Prav lokacija hostla je ena njegovih največjih prednosti. Nahaja se namreč le kratek sprehod od starega metnega jedra na otoku Skeppsholmen. Z njega vozijo ladje na bližnji otok Djurgarden. Slednjega sva seveda morali obiskati, saj je na njem več atraktivnih muzejev, med katerimi je najbolj znan Skansen, muzej na prostem. Za obisk več muzejev in organiziranih izletov je najbolj priročna mestna turistična kartica Stockholm Pass. Kartica sicer stane od 60 evrov naprej, odvisno od dolžine trajanja, omogoča pa prost ogled več kot šestdesetih atrakcij, vključno z večino muzejev. V mnogih muzejih so restavracije, ki običajno nudijo kosilo do 15.00 ure. Med obiskom muzeja pridejo zelo prav, cene pa tudi niso pretirane.

Eden izmed najbolj atraktivnih muzejev je interaktivni muzej glasbene skupine Abba, ki nudi toliko aktivnosti in zabave, da v njem ni težko preživeti celega popoldneva. Posnetke svojih glasbenih in plesnih izvajanj si lahko v miru pogledaš doma na računalniku. Do zadnjih podrobnosti pa seveda lahko spoznaš delovanje ene najbolj uspešnih glasbenih skupin na svetu, ki je žal mnogo prehitro zaključila kariero.

Najlepši utrip mesta je začutiti na katerem od izletov z ladjico, posebno, če imate srečo z vremenom. K zanimivosti dve in pol urnega potovanja je veliko pripomogla tudi lokalna vodička, ki nas je na zelo prijeten način sproti informirala o vsem, kar smo radovedni potniki opazovali s krova. Druga alternativa je razgledni avtobus, najbolje pa je izkoristiti kar oboje.

Kjer se zadržuje kraljeva družina
Najbolj naju je prevzela stara mestna četrt Gamla Stan. Tu sva med drugim občudovali častno stražo pred Kraljevo palačo. In to ravno na kraljičin rojstni dan! Žal se kraljica ni prikazala, pa tudi kakšne pogostitve nisva bili deležni. V tem delu mesta je tudi nekaj muzejev, najbolj znan pa je posvečen Alfredu Nobelu. Bolj kot muzeji so naju navduševali številni butiki. Med potepanjem ni bilo težko najti kakšnega prijetnega lokala, v katere je v zimskem času še kako prijetno posedeti. Seveda ob tradicionalnem gloggu in ingverjevih piškotih. Glogg spominja na kuhano vino. Pripravljajo ga tako, da v vodi zavrejo začimbe (klinčke, cimet, ingver, kardamom, pomarančne lupine) ter dodajo ribezov ali grozdni sok, vino in včasih še žganje. Posebno nama je ostala v spominu najstarejša slaščičarna in kavarna Sundbergs Konditori. Menda je ob nedeljah pogosto v gosteh švedska princesa s svojimi otroki. Še na prav posebno trgovino s slaščicami ne smem pozabiti: to je Kutterkonfekt, ki je specializirana za marcipanove dobrote, a tudi čokoladne skušnjave prav nič ne zaostajajo. Nahaja se v bližini znane veleblagovnice Ahlens. Decembra pa uredijo svojo pravljično prodajalno še na ladji, ki je zasidrana ob pristaniški promenadi Strandvagskajen. S prodajalno na ladji nadaljujejo več kot sedemdesetletno družinsko tradicijo. Svoje slaščice so namreč v božičnem času nekoč prodajali izključno na ladji, ki je decembra plula med pristanišči v Baltskem morju.

Slovo od Stockholma je bilo prav posebno zimsko obarvano: zadnji večer sva obiskali Ice bar – ledeni bar. Unikaten gostinski lokal, ki je v celoti obložen z ledenimi bloki. Pijačo, predvsem barvite koktajle, pa strežejo v kozarcih iz ledu! In kot se spodobi, so iz ledu šank, stoli, pravi ledeni prestol in čudovite ledene skulpture. Ob prihodu si izposodiš še dodatno »zimsko opremo« – čudovito pelerino, ki te greje poleg čudovitih koktajlov in rokavice, da sploh lahko držiš ledeni kozarec. Vzdušje je neponovljivo! Bar je odprt vse leto.