Vse prelahko pozabimo na znamenitosti blizu nas. In v primeru stare antike vsi sanjamo o italijanski prestolnici, o poljih starorimskih templjev v Jordaniji ter o atenski akropolo. Ampak če hočemo doživeti arhitekturo, katere kamenje ima v živem spomin čas antičnih cesarjev ter nemških monarhov, nam ni treba potovati dlje od istrske prestolnice, Pulja, bolje znanega po njegovem hrvaškem imenu Pula. To kulturno prestolnico povsod preveva duh zgodovine, pa naj si ga bodi iz časov srednjega veka, stare Jugoslavije, ali pa iz rojstnega časa civilizacije, antike. Ampak ena izmed najbolj neverjetnih znamenitosti tega jadranskega mesta je skrita celo pred očmi njegovih prebivalcev: Katakombe pod polotokom Muzil.
Ta vojna tajna je bila zgrajena za časa Marije Terezije, v naslednjih desetletjih pa je služila kot skrivna kasarna za avstrijsko vojsko, do leta 1991 jo je upravljala Jugoslovanska ljudska armada, dandanes pa je pod nadzorom hrvaške vojske. Gre za več kilometrov različnih podzemnih tunelov ter stopnišč, ki vodijo do zunanjih obrambnih položajev na območju velikem 180 hektarov, kolikor je velik ta puljski polotok, labirint podzemnih poti pa se razpreda tudi pod samim mestom. Bolj ali manj znano je, da je Muzil zadnjih sto petdeset let pod vojaškim nadzorom, ampak njegove podrobnosti so neznane celo hrvaškim domorodcem, ki bivajo le nekaj kilometrov stran.
Leta 1895 je Avstroogrska proglasila Pulj za glavno vojaško pristanišče v Jadranskem morju in vse odtlej je bil Muzil zaprt za javnost, njegove skrivnosti pa so bile v sledečih desetletjih razodete le avstrijski, italijanski, jugoslovanski ter dandanes hrvaški vojski. Obrambni koridorji so bili izsekani v živo skalo, samo kamenje za konstrukcije pa so kopali v pet kilometrov oddaljenem kamnolomu Meglič, ki ga vidimo med vožnjo proti Pulju, kjer je danes urejena naravna plezalna stena. Od tam je prišlo skalovje za večino puljskih antičnih ter srednjeveških arhitekturnih znamenitosti. Zraven same stavbe stoji 1210 metrov dolg nasip, ki je služil za obrambo pristana tako pred sovražnimi ladjami ter nemilostjo morja. Nekateri trdijo, da je povezan celo z otokom Brijoni, nekdanjim Titovim oporiščem, a zgodbe o teh podzemnih poteh pod morskim dnom za zdaj ostajajo zgolj urbana legenda. Poleg tega otoka, se pečine odpirajo proti rtu Kamenjak, zdaj znanim po svojih kampih in letoviščih, ki pa je bil prav kakor Muzil še do nedavnega zaprt za javnosti, spričo vojaškim zadev, ter proti Pulju, vsemi starodavnemu tam na obali Istre.
Iz pečin nad Adriatikom, iz same žive skale, zrejo strelne line, usmerjene proti morju zoper sovrage Habsburške monarhije ter Socialistične federativne republike Jugoslavije. In ko se človek sprehaja po teh tunelih se z občutkom strahospoštovanja zave o tem, kolikšen arhitekturni podvig je to moral biti takrat na koncu 19. stoletja, koliko nesrečnežev je umrlo med kopanjem teh tunelov in kolikšno grobišče zgodovinskih potapljačev, ki so zgradili vodobran, se nahaja pod sinjim Jadranom. Njegovi neskončni hodniki vodijo do spalnic, bolnic ter drugi vojaški infrastrukturi, ki priča o mukotrpnem življenju podzemnih vojščakov. Ko hodiš po teh hodnikih ter prevzame nenavaden občutek, ko se zaveš o življenju vojakov in jetnikov, ki so bivali tu ter o neverjetni zgodovini, o kateri pričajo njihovi zidovi. Sploh pa te prevzame globina katakomb ter tunelov, ki priča o trpljenju podzemnih delavcev, ko so brez opreme, kakršno poznamo danes, kopali ter rezali v živo skalo, iz katere so nastali gradniki te trdnjave.
Dandanes so vhodi v Muzil, ki se na zahodni strani Pulja razprostira proti morju zastraženi z ograjami ter vojaškim osebjem, a vojska ga je že predala lokalnim oblastem, da ga bodo preuredile ter ga nekega dne tržile za potrebe turizma. A pot do tja je še dolga, saj je na samem ozemlju danes le pustinja, polna trdovratne ostre trave ter sredozemske podrasti, polne kač. V resnici gre za prav nič privlačen kraj. Več kot stoletje stari tuneli se mešajo z novejšimi tiri, ki vodijo v osrčje muzilskih katakomb ter novejšimi zgradbami, ki jih je dala zgraditi JLA, ob čemer je resnično moč čutiti neizprosen tok zgodovine, kajti dobesedno videti je, kako vojska pridejo ter gredo, kako zavzamejo, gradijo in potem nekega dne preprosto izginejo.
Vseeno pa je Muzil del Pulja in če se že boste potepali po tej antični prestolnice Istrske, lahko prespite v enem od
HI-jevih hostlov, v
Hostlu Pula, ki se nahaja v svojem zalivu.
Bržkone večina čara Muzila izvira iz njegove skrivnostnosti, iz vojaškega molka, v katerega je zavit in tako si ga je resnično vredno ogledati zdaj, ko še ni odprt za turiste. Res da je zaprt, zapečaten onkraj ograd ter zastražen s hrvaškimi vojaki, a če poznate koga v hrvaški vojski, ki bi vam utegnil razkazati to vojno tajno, je to resnično izjemna izkušnja.
