Božični čas je čas pričakovanja, veselja, sejmov pa tudi filmov in glasbe, ki rada doni iz vseh zvočnikov. Je čas tisočerih lučk, v katere se odenejo majhne vasice in velika mesta in ki nam grejejo srce. In seveda čas kraguljčkov, ki drvijo skozi božično noč. Vse to nam v srcu in mislih pričara božično vzdušje.
Božič je najlepši in najbolj priljubljen krščanski praznik, kar je botrovalo nastanku najrazličnejših običajev in šeg. Je družinski praznik, kar mu daje še poseben pomen.
V 2. stoletju so ga začeli obhajati na zahodu Evrope. Praznovanje se je pričelo s prižiganjem kadila, ki je odganjalo zle duhove. Korenine ima v poganskem verovanju v obdobju zimskega sončnega obrata. Božič je ponekod veljal za začetek (volčjih) dvanajsterih noči, ki so bile čas, ko so vrata v oni svet odprta in po svetu hodijo demonske sile (čarovnice, volkodlaki, divja jaga).
V današnjem času božič povezujemo z Božičkom, čigar nastanek je kombinacija zapletenih prepletov mitologij. Opis takega, kot ga poznamo danes, se je prvič pojavil leta 1823 v ZDA. Novejše je postavljanje smrečice, pred tem se je hiše okraševalo z drugim zelenjem, tudi z božično rožo.
Danes je Božiček znan po vsem svetu, tudi v krajih, kjer božiča ne praznujejo. Se pa med državami pojavljajo razlike v načinu praznovanja. V Srednji Ameriki se začne 16. decembra, ko otroci vsak dan do božiča v sprevodih začnejo iskati primerno mesto, kjer bi prenočila Marija in Jožef. Otroci hodijo od hiše do hiše in prosijo za prenočišče. Po zadnjem sprevodu na božič sledi maša in nato ognjemet ter zabava. 13. decembra, na dan svete Lucije, na Švedskem najstarejša hči v beli obleki prinese staršem zajtrk in kavo in tako se začne praznovanje božiča. Konec praznovanja je 13. januarja. Na Kostariki se z božičem začnejo šolske počitnice. Kostaričani okrasijo svoje domove s tropskimi rožami. Jaslice so okrašene s cvetjem in sadjem. Božično drevo je narejeno iz vej cipres in okrašeno z rdečimi kavnimi zrni. Na Finskem Božička poznajo tudi pod imenom Joulupukki, ki je ime za božično kozo. Koza je spraševala ljudi, kaj si želijo za božič. Daril ni nikoli podarila. Pozneje je njeno vlogo prevzel Božiček. Danes Božiček na Finskem na leto dobi okoli 40.000 pisem. V Maliju se božično praznovanje začne na božični večer z mašo, kjer se bobna, pleše in poje v različnih jezikih. Maša lahko traja do 30 ur.
Božični sejmi so prežeti z božičnim duhom. Polni so lokalnih izdelkov različnih obrtnikov, ki jih lahko podpreš tako, da pri njih kupiš svoje naslednje božično darilo in poskusiš tudi tradicionalno hrano in pijačo. Velika svetovna velemesta imajo teh sejmov več in so raznoliki kot mesta sama, zato si je pred obiskom mesta dobro prebrati, kje se nahajajo najlepši božični sejmi. Germanska mesta so znana po velikih trgih, ki jih obkrožajo ljubke hiše, decembra pa zasedejo božični sejmi. Z več božičnimi sejmi se ponaša Dunaj, eden najlepših je na Karlsplatzu, kjer se v središču nahaja slamnato igrišče za manjše in malo večje otroke, odrasli pa si lahko privoščijo kozarec mošta. Po ogledovanju sejmov si privošči božični koncert v cerkvi svetega Petra. V Nürnbergu v Nemčiji božični sejem obstaja že od 17. stoletja, ko je božji otrok, deklica, na glavnem trgu začel deliti darila. Star je tudi božični sejem v Dresdnu, po katerem je ime dobila torta (Stollen), in se ponaša s figurami iz suhih sliv ter največjo božično piramido. Privošči si voden ogled po mestnih božičnih sejmih, da česa ne izpustiš. V Berlinu, katerega raznolikost se zrcali v številnih božičnih sejmih, priporočam ogled božičnega vrta v botaničnem vrtu, ki si ga lahko ogledaš kar z drsalkami.
A božičnih sejmov ne najdeš samo v Evropi. V Stellenboschu v Južni Afriki je sejem raznolike domače obrti, hrane in izdelkov, kot so medene hiške in ekološka čokolada. 24. december je čas praznovanja Gran Marketa v Kingstonu na Jamajki. Ulični prodajalci prodajajo kuhano koruzo, sladkorni trs in sladkarije. Božič v kopalkah imajo v Avstraliji, na stojnicah v Brisbanu ponujajo začinjen ledeni čaj in sladoled. Po obisku sejma pa priporočam kopanje v bazenu in seveda tudi spanje na vrhu YHA Brisbane. Božični sejmi so tudi v manjših vaseh, a pozor, tam velikokrat potekajo samo od božiča do novega leta. Čar lepih vasic si lahko ogledaš v vodenem ogledu še iz enega lepega francoskega božičnega mesta, Strasbourga. V Alzaciji te čakajo ljubke vasice ob vinski cesti. Po dnevu, polnem doživetij, priporočam spanje v Auberge de jeunesse HI Strasbourg. V božično-snežno deželo te vabi zabaviščni park Gardaland v Italiji, ki v tem času dobi novo praznično podobo.
Božični čas lahko preživiš v hostlih HI širom zemeljske oble. V hostlih HI v krščanskih deželah te bo zagotovo pričakalo božično vzdušje, medtem ko bo tega v drugih deželah mnogo manj. A to predstavlja odlično priložnost za pobeg od božiča, recimo na Tajsko, za vse, ki niste njegovi ljubitelji. Bo pa v takih hostlih zagotovo tudi nekaj ljudi, s katerimi si boš lahko izmenjal darila. V hostlih se nahajajo ljudje iz različnih držav, kar pomeni, da lahko organizirate zabavo, kjer iz vsake kulture in kulinarike vzamete le najboljše. Na takih zabavah se ustvarjajo vezi, ki trajajo večno. Le pozanimaj se, kakšne aktivnosti ponuja tvoj izbrani hostel. Velikokrat hostli ponujajo tradicionalno božično hrano, večerjo in druge vrste druženja.
Želim ti, da ob letošnjem božiču zares začutiš čarobnost tega prazničnega časa in doživiš kakšen manjši božični čudež.