Dom Velikega koralnega grebena in tropskega deževnega gozda
Če nekoga prosite, da Queensland umesti na zemljevid sveta, je verjetno, da bo imel težave, če pa ga povprašate po Velikem koralnem grebenu, se bo zelo verjetno takoj znašel. Greben se razteza približno 2000 kilometrov vzdolž obale Queenslanda na vzhodu Avstralije. Je tako ogromen, da je viden celo iz vesolja, je v celoti sestavljen iz živih organizmov in predstavlja dom nekaj milijonom vrstam! V zadnjem času pa je na žalost postal poznan predvsem po beljenju koral.
Večina popotnikov v Avstraliji sanja o potapljanju na Velikem koralnem grebenu in tisti, ki to dejansko storijo, so očarani nad njegovimi barvitimi koralami, različnimi ribami in, če imajo srečo, kakšnim skatom, morskim psom ali morsko želvo. Zaradi velikosti grebena obstaja več lokacij, od koder lahko obiskovalci dosežejo to, pod Unescom zaščiteno, naravno čudo. Mesto Cairns ima morda najbolj razširjeno ponudno agencij, ki organizirajo eno in večdnevne izlete na greben, a veliko ponudnikov redno ponuja izlete tudi iz Port Douglasa, Townsvillea, Airlie Beacha, McKaya in drugih obalnih mest. Sama sem se vkrcala na turistično ladjo v Cairnsu in bila presenečena, ko so mi povedali, da bomo potrebovali kar tri ure, da bomo dosegli greben, saj je več kot sedemdeset kilometrov oddaljen od obale. Ta vožnja z ladjo je lahko precej groba in nekaj ljudi iz mojega hostla je prejšnji dan dobilo morsko slabost, kar je bilo zame dovolj prepričljivo, da sem preventivno vzela tableto proti slabosti. Na poti do grebena so nas ustavili veličastni kiti, ki so pred našimi očmi večkrat visoko skočili iz vode, pokazali svoje bele trebuhe in zadnje plavuti ter nam pričarali pravo predstavo. Kapitan jim je sledil skoraj eno uro, dokler jih nismo postopoma izgubili. Šovu naravnih velikanov je sledilo potapljanje na dah ali s kisikom na dveh različnih lokacijah na grebenu. Prva lokacija je bila posebno očarljiva za tiste, ki smo se potapljali z dihalkami, saj je bila voda zelo plitva, rumena, rožnata, rdeča, modra in oranžna barva koral in drugih eksotičnih živali pa je bila zato zelo izrazita. Druga lokacija je bila globlja, vendar naj bi bila bolj znana po skatih in morskih želvah. Tisti dan žal nisem imela sreče, da bi naletela na katero od teh plahih vrst.
Nasprotno pa sem imela srečen dan, ko smo se vkrcali na majhno letalo v Airlie Beachu, kjer so mi dodelili kopilotski sedež. Naš načrt za tisti dan je bil, da poletimo nad otočjem Whitsunday in Velikim koralnim grebenom, ki se je iz zraka izkazal za enako spektakularnega kot pod gladino. Morje je bilo videti naravnost turkizno in greben je oblikoval zanimive oblike, ena je spominjala na srce, druga na dolg odsek rajske peščene plaže, tretja na skupino velikanskih kamenčkov v morju. Med koralnim grebenom in celino je arhipelag sedemdesetih otokov po imenu Whitsundays. Večinoma so nenaseljeni in prekriti z bujnim tropskim zelenjem. Posebno lepa plaža Whitehaven, ki je daljša od sedmih kilometrov in ima najmehkejši, najbolj bel pesek, ki sem ga kadarkoli videla. Temperature morske vode so prijetne za kopanje celo leto, tudi v času queenslandske »zime«.
Severni del Queenslanda je znan kot deževni gozd Daintree, za katerega se ocenjuje, da raste že od časa dinozavrov. Reka Daintree, ki označuje rob območja, je polna krokodilov. Obiskovalci si lahko te starodavne zverine ogledajo od blizu, če se odpravijo na izlet s čolnom vzdolž reke. Voditelji teh čolnov so istočasno tudi vodniki, ki posamezne krokodile prepoznajo že, če le del njihovega telesa gleda izven vode. V pragozdu Daintree živijo kazuarji, tretji največji ptiči na svetu, manjši le od nojev in emujev. Prepoznate jih lahko po tipičnem črnem perju, rdečem grebenu in modro kožo na glavi. Te ptice so znane kot agresivne, tako da se jim ne približujte, če jih vidite v naravi. Presenetilo me je, da Daintree nima posebej dobrih pohodniških poti, kar je posledica goste, težko prehodne tropske vegetacije. Da bi domačine in obiskovalce seznanili s floro in favno tropskih gozdov, so oblasti postavile več krožnih poti po lesenih podestih, kot denimo tista v Mossmanovi soteski. Če imate srečo, boste morda v reki videli želvo ali v krošnjah dreves kakšnega eksotičnega ptiča. V Daintreeju lahko tudi prenočite, vendar je namestitev bolj kot ne v stilu resortov z bazeni in zasebnim dostopom do plaže.
Cairns je eno glavnih transportnih središč v regiji, vendar samo po sebi obiskovalcu ne ponuja veliko. Ima promenado ob morju, ki je idealna za otroško igro in športne aktivnosti ter čudovit bazen z morsko vodo, kjer lahko plavate brez strahu pred smrtonosnimi meduzami. A kaj kmalu boste ugotovili, da je mesto usmerjeno predvsem v turizem in organizacijo izletov, ki obiskovalce popeljejo izven mestnih meja. Zanimive arhitekture je malo, so pa pred kratkim odprli akvarij, ki zaračunava vstopnino skoraj petdeset avstralskih dolarjev po osebi. Razmere so podobne v Townsvilleu, neuradnem glavnem mestu severnega Queenslanda, približno pet ur vožnje južno od Cairnsa. Ljudje prihajajo z namenom, da obiščejo Magnetni otok, ki je dom velike populacije divjih koal, toda mesto samo po sebi ne ponuja veliko lepot z izjemo lepih razgledov na otok s hriba Castle Hill. Plaže so čudovite, vendar je morje prežeto s smrtonosnimi vrstami meduz irukandji in kubomeduze.
Severni Queensland ponuja številne svetovno znane znamenitosti, med njimi Veliki koralni greben, pragozd Daintree, najstarejši deževni gozd na Zemlji, in otočje Whitsundays, ki so pogosto na popotniških seznamih najbolj željenih destinacij. Zame so bili to veličastni kraji, kamor se bom kmalu, upam, vrnila. Na zadnji dan obiska Queenslanda sem v dnevnik zapisala:
V iskanju ugodnega kosila se odpravim v dobri stari Night Markets v Cairnsu. Korejska restavracija, kjer sem pred nekaj dnevi večerjala riž s tremi izbirami mesa, morske hrane in zelenjave za deset dolarjev, je zaprta. Odločim se, da poskusim japonsko hrano in naročim losos z omako terijaki in rižem. Sedim na skrajnem koncu restavracije, blizu cairnške esplanade in ko žvečim svežo hrano, moje oči najdejo znak v bližnji kavarni: "Kje te bom srečal?" To je zanimivo vprašanje, ki mi ga Avstralija postavlja na koncu, tik preden moram oditi na letališče. Ne vem, kdaj se bo zgodilo, a zagotovo me bo pot spet peljala v deželo tam spodaj!