Raziskovanje Nizozemske

 

Nizozemska je država na zahodu Evrope, ki je večini ljudi najbolj znana po mlinih na veter in tulipanih, ter kot dežela, ki ima precejšen del svojega ozemlja pod morsko gladino. Te površine, t.i. polderje, uporabljajo za kmetijske namene. Splošno znani sta tudi dve vrsti sira, poimenovana po dveh nizozemskih krajih, Edam in Gouda. A Nizozemska je veliko več kot to, kar je najbolj znano o njej, je moderna država z močno tradicijo in bogato zgodovino, svojo moč pa je v preteklosti gradila kot pomorska velesila. Njena pokrajina je kljub ravnini in nizki nadmorski višini daleč od tega, da bi bila nezanimiva, prometno pa je zelo dobro povezana. Mesta imajo dobro urejeno kolesarsko infrastrukturo, na cestah pa je skoraj več koles in kolesarjev kot ostalih prevoznih sredstev.

 

Odprtost in prijaznost sta na splošno sicer bolj značilnosti južnih narodov kot severnih, a Nizozemci so prav takšni, čeprav so nekje vmes. Vedno prijazni in pripravljeni pomagati. Iz lastne izkušnje lahko potrdim vsaj dva primera. V Amsterdamu nam je neko dekle samo od sebe ponudilo pomoč pri iskanju naše destinacije tistega dne, čeprav je nismo prosili, poleg tega je bila še na kolesu. Brez večjih težav bi sicer našli naš cilj, a ko nas je videla z zemljevidom, nas je prijazno vprašala, če potrebujemo pomoč. Seveda je nismo mogli zavrniti in smo se ji iskreno zahvalili za razlago poti do našega cilja. To je bilo res prijetno presenečenje, kot tujec se počutiš kar nekako sprejetega. Drugi primer, ki me je pozitivno presenetil, pa je bil na poti proti glavni železniški postaji v Amsterdamu okrog šestih zjutraj. Ob reki Amstel takrat skoraj ni bilo žive duše. Bila sta samo dva človeka. Eden nekje na polovici poti, drugi že blizu ceste Prins Hendrikkade, ki vodi mimo glavne železniške postaje. A Nizozemci so tudi tako zgodaj očitno vajeni pozdraviti na ulici, tudi popolnega tujca. Drugi človek je s prtljago hitel proti glavni postaji. Ko se mi od zadaj približa, se umaknem stran, on pa me pozdravi in se mi zahvali. Ne tako kot bi morda marsikdo v naglici naredil, površno in mimogrede (ali pa morda sploh ne bi nič rekel), ampak jasno in prijazno. In nato odhitel naprej. Sicer pa so prijazni tudi na podeželju, ne samo v mestu. Povsod so pripravljeni pomagati z informacijami.       

 

Ko potujemo v neko državo, je dobro preveriti, kakšno podnebje in vreme je značilno zanjo, da se lažje odločimo, kaj je nujno vzeti s sabo in kaj ne. Nizozemska ima zmerno oceansko podnebje z milimi zimami in milimi poletji. Lega ob Severnem morju in (po zgraditvi ceste na nasipu preko nekdanjega Južnega morja) sladkovodnem jezeru IJ blaži temperaturne ekstreme, ki so zato redki, zaradi vlažnosti ozračja pa plohe sredi poletja niso neobičajne. V juliju se temperature gibljejo okrog 23 °C, zato so prišle v poštev tudi kratke hlače in majice, hkrati pa ni bil odveč niti dežnik. Včasih je bilo tudi manj toplo in je bilo treba obleči dolge hlače in flis ali tanko jakno. Z vremenom smo sicer imeli srečo, večinoma je bilo lepo. Konec oktobra je vreme še kar zdržalo, čez dan in ob sončnem vremenu je bilo ob temperaturah okrog 13 °C treba obleči pulover in flis ali tanjšo jakno ter dolge hlače. Zjutraj in zvečer pa je bilo treba poleg puloverja in flisa obleči še vetrovko ali debelejšo jakno, brez tega pri manj kot 10 °C že kar pošteno zebe. Še posebno, če piha veter in ne ohranjamo telesne toplote z gibanjem. Poleti je svetlo do poznih večernih ur, v jeseni pa se pozno popoldne že začne mračiti. Za to je "kriva" lega Nizozemske v višjih severnih geografskih širinah.      

 

Nizozemska je prepredena z vodnimi kanali, pozimi pa je z njimi povezan tudi najbolj priljubljen zimski šport – drsanje. Le-to je pomembno tako rekreativno kot tekmovalno, v svetovnem merilu so bili Nizozemci na zadnjih zimskih olimpijskih igrah v Sočiju 2014 po številu osvojenih medalj v tem športu (23 v hitrostnem drsanju in 1 v hitrostnem drsanju na kratke proge) najboljši. Na severu, v provinci Frizija, ob dovolj mrzlih zimah, ki nastopijo na nekaj let ali celo desetletij in voda v kanalih zamrzne po vsej dolžini približno 200-kilometrske proge vsaj 15 centimetrov globoko, s tekmo v hitrostnem drsanju povežejo 11 mest. Ko organizacija uspe, je to pravzaprav nacionalni dogodek, ki se ga veselijo vsi drsalci, tako rekreativci kot profesionalci, pa tudi gledalci. Za Nizozemce je (hitrostno) drsanje pozimi nekaj takšnega kot kolesarstvo poleti. Obstaja tudi poletna kolesarska različica turneje enajstih mest, ki je bolj rekreativne in zabavne narave. Leta 1987 so število udeležencev omejili na 15 000 in od takrat to pravilo velja. Mesta na zimski in poletni turneji niso popolnoma ista. Pozimi glede na razmere tudi prilagajajo dolžino proge. Bilo bi zanimivo obiskati Nizozemsko v času organizacije obeh tekem in v živo spoznati dogajanje ob dveh tako množičnih tekmah. Še bolj zanimiva pa bi bila kar udeležba na tekmah samih.

 

Nizozemsko podeželje obravnava že drug članek, zato naj tu omenim le nekaj krajev, ki so zanimivi za ogled. V vasici Zaanse Schans severozahodno od Amsterdama so večinoma še delujoči mlini na veter za industrijsko rabo, kjer z njihovo pomočjo proizvajajo olje, žagajo les, meljejo semena za začimbe in še kaj. V vasici Kinderdijk jugovzhodno od Rotterdama so mlini na veter nekdaj imeli pomembno vlogo pri črpanju vode in boju proti poplavam, kot poseben tehnološki dosežek pa so tudi na seznamu kulturne dediščine UNESCO-a. Danes namesto njih delo opravlja moderni sistem električnih črpalk, a so mlini zaradi ustreznega in skrbnega vzdrževanja v nujnih primerih sposobni opravljati svojo prvotno funkcijo. Volendam je ribiška vasica ob jezeru Marken, ki je že zrasla v mestece, ob obali pa je občutek takšen kot da smo ob morju, saj je jezero tako veliko. Edam je mestece, znano po siru, je pa manjše od Volendama in se stika z njim, zato se ni težko sprehoditi do tam in spotoma opazovati vodne kanale in lične hiše. 

 

Od konca marca do sredine maja pa je vsakoletna razstava tulipanov v parku Keukenhof, ki ga imenujejo tudi Vrt Evrope. Nahaja se nekje na pol poti med Amsterdamom in Haagom, do enega ali drugega mesta je nekaj več kot 30 km. Sicer pa imajo Nizozemci cela polja tulipanov, ki cvetijo v aprilu in maju. Pogled na živopisane cvetlice posameznih ali kombiniranih barv in vzorcev je prav fascinanten in nizozemska pokrajina nasploh deluje na počutje kar pomirjujoče.

 

Nizozemska je zanimiva država, razvita in pokrajinsko lepa, z dobro razvito prometno infrastrukturo, posebno arhitekturo, pestrimi kulturno-zgodovinskimi značilnostmi in prijaznimi ljudmi, hkrati pa ohranja močno tradicijo, ki jo lahko vidimo in občutimo na podeželju.