Več kot 5000 let stara kultura, številni templji, napredna tehnologija, nacionalni parki in gostoljubnost ljudi so bili razlogi, da obiščem deželo na Korejskem polotoku. Danes ima Južna Koreja četrto najmočnejše gospodarstvo v Aziji in je predvsem znana po napredni inovativnosti. Zaradi organizacije poletnih Olimpijskih iger leta 1988 v Seulu in zimskih Olimpijskih iger leta 2018 v Pjongčangu je Južna Koreja svetu pokazala tudi svoje športne organizacijske sposobnosti.
V mesto Chuncheon sem prispel po dveurni vožnji z vlakom iz glavnega mesta Seula. Mesto je središče province Gangwon. Danes je mesto znano predvsem po najboljšem okusnem piščancu in nakupovanju v Južni Koreji. Številne restavracije v mestu vas vabijo s svojo pestro kulinarično ponudbo. Leta 2002 so v Chuncheonu posneli zimsko romantično dramo Sonata in zaradi popularnosti filma danes prihajajo tudi turisti iz sosednje Japonske. Med tri leta trajajočo korejsko vojno so v tem mestu potekale največje bitke, na te dogodke spominjajo številni spomeniki in s tem ohranjanjo spomin na padle vojake, med katerimi je bil tudi ameriški častnik.
Dejstvo, da obiščem eno najbolj nevarnih območij na svetu, ki ločuje Korejski polotok, mi je z vsakim prevoženim kilometrom do meje vzbujalo adrenalin. Najbližja točka med Korejama je od glavnega mesta Južne Koreje oddaljena samo 65 km. Zaradi strogih pravil, ki se jih moramo obiskovalci držati pred vstopom na najbolj zastraženo mejo na svetu, obstaja kar nekaj postopkov, da obiščeš nekaj najbolj zanimivih stvari na tem območju.
Številne turistične agencije po Seulu organizirajo enodnevni obisk, v splošnih pogojih je navedeno, da vam lahko izlet odpovejo pred odhodom in niso dolžni povrniti denarja ter obrazložiti odpovedi. Na srečo se v času mojega enodnevnega izleta to ni zgodilo. S prijateljem iz Incheona sva se z avtomobilom odpeljala do prve postaje, kjer morate izpolniti obrazce in plačati vstopnino in po nekaj minutah ste že na seznamu potnikov.
Celotnega postopka se je treba strogo držati, saj vas v nasprotnem zavrnejo. Pred vstopom na avtobus preverijo dokumente in nato se le končno odpeljemo proti meji, kjer je med državama položenih več kot dva milijona pehotnih min. Kamorkoli se boste obrnili, boste zagledali bodečo žico, postavljene kamere vas spremljajo ves čas vašega premikanja na tem območju. Vodnik na avtobusu nam je povedal nekaj najbolj zanimivih stvari in po nekaj minutah smo že imeli vojaško kontrolo. Vojak južnokorejske vojske nas je prišel preverit, če smo vsi potniki na seznamu, in brez večjih težav smo opravili formalni postopek. Dobrodošli v Demilitariziranem Korejskem območju (DMZ) so bile prve besede lokalnega vodnika na avtobusu. Na razgledni ploščadi smo se obiskovalci na lastne oči prepričali, kako poteka meja med državama. Dolžina meje poteka po 38. vzporedniku in je dolga okoli 261 km. Med opazovanjem z dvogledom na severno sosedo sem imel lep razgled na mesto Kaesong, prav tako ljudi, kako delajo na riževih poljih in premike severnokorejskih vojakov.
Ločitev enega naroda na dve polovici in povsem drugačen razvoj dveh držav, družb in okolij sta stresna za posameznike, ki so po delitvi leta 1953 na tistem tisočkrat prekletem 38. vzporedniku ostali brez sorodnikov, svojcev, prijateljev. Čustva so na tem območju zelo močna, ljudje jočejo in žalujejo za svoje sorodnike, ki jih ne morejo obiskati. Večina novih rodov se niti ne spominja svojih prednikov samo po pripovedovanju starih staršev. Pred nekaj leti so organizirali srečanje na meji z obema stranema. Zamislite si, da po več kot 50 letih ponovno objameš brata, sestro … Nekaj ljudi je oddaljeno samo 10 km in se ne morejo srečati, nimajo možnosti poslati pisma, prav tako ne morejo poslati elektronske pošte, kar vam še preostane, so črno bele fotografije, če jih seveda imate.
Pred nekaj leti je severnokorejska vojska izkopala kar nekaj rovov oziroma tunelov, da bi vdrli v Južno Korejo. Od enega od številnih tunelov smo si ogledali tudi obiskovalci. Pred vstopom v tunel smo morali v garderobi pustiti vse stvari, saj je prepovedano karkoli vnositi. Po 15 minutah hoje po tunelu smo prišli do točke, ki ločuje Severno in Južno Korejo. Pred nami so stala vrata z majhno odprtino, tako da smo lahko obiskovalci videli Severno Korejo tudi iz tunela.
Zanimivost demilitariziranega Korejskega območja je, da so z leti zaradi neprehodnosti, svoj dom tu našle številne živali. Korejski polotok je eno izmed zadnjih območjih, kjer se še vidijo posledice hladne vojne in delitev sveta na dva pola.
Copyright (©) 2010 - 2024 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | RPC
