Sanjski Maldivi

Maldive sestavlja približno dva tisoč majhnih atolov v Indijskem oceanu, od tega pa jih je samo 218 naseljenih, skupna površina vseh pa je 298 km². Glavne gospodarske panoge so ribolov, kmetijstvo (banane, papaje, mango) in ladjarstvo. V času ribolovne sezone odhaja na Indijski ocean polovica moškega prebivalstva, letni ulov pa dosega 40.000 ton rib. Do 26. julija 1965, ko so postali samostojna država, so bili Maldivi pod upravo Združenega kraljestva, 11. novembra 1968, po smrti sultana M. F. Didija, pa so postali republika (informacije so pridobljene na Wikipediji).

Izbira otočka je bila v najinem primeru zelo lahka, saj je nedolgo pred tem partner tam bil službeno in ocenil, da bosta tako otok kot namestitev pravšnja za naju. Sedem dni oziroma šest nočitev sva rezervirala za februar, ko je pri nas v Sloveniji še bilo precej mrzlo in je bilo navdušenje ob zamenjavi podnebja več kot veliko. Počitnice bi ob dolgem letu najbrž vsak brez pomisleka podaljšal, vendar so te za naju bile ravno prav dolge. Kar je bilo stroškovno malo nepotrebno, je bilo opravljanje PCR-testa za obe smeri. Rezervirala sva let z Dunaja direktno do glavnega mesta Malé, in sicer z družbo Austrian Airlines. Let tja je trajal le osem ur, nazaj pa uro in dvajset minut več. Da je bila pot malo lažja (vsaj do Dunaja), sva se do izbranega parkirišča ob letališču zapeljala kar s svojim avtom. Časovna razlika med državama je bila pet ur (GMT+).

Otok Huraa

Polet je ob približevanju Maldivom bil več kot pravljičen, saj je prizor majhnih otočkov v petdesetih odtenkih modre in zelene s tisočaka ali več jemal dih. Srce je bilo hitreje ob pričakovanju sestopa na tla iz belega peska in doživetja videnega iz zraka. Od letališča do najinega otočka je relativno kratka razdalja (20 minut) in do tja so naju zapeljali s hitrim vodnim gliserjem, kar je vse skupaj olajšalo, četudi se lahko za veliko manj denarja peljete na ta otok z javnim prevozom istega tipa (za le 10 dolarjev). In to v obe smeri, le čas je treba ujeti po urniku.

Huraa je v maldivijski zgodovini dobro poznana kot zadnja kraljeva dinastija, ki je vladala na Maldivih. Leta 1757 jo je ustanovil sultan al-Ghazi Hasan 'Izz ud-din. Ta dinastija je zelo pomembna za maldivijsko zgodovino, saj številni ljudje na pomembnih vladnih položajih, kralji in predsedniki vlad prihajajo prav z otoka Huraa.

Na severu otoka se nahaja močvirje mangrov, ki je razglašeno za zaščiten naravni rezervat. Otok s svojim edinstvenim rastlinstvom in okolica zagotavljata varno počivališče za vrste zaščitenih ptic, ki naseljujejo ta kraj. V študiji, ki jo je izvedel IUCN, je bilo na otoku Huraa identificiranih deset različnih vrst dreves, nekatere med njimi prave mangrove in druge takšne, ki rastejo v mangrovskih gozdovih.

Podvodni in celinski živalski svet

Po pristanku naju je pot do namestitve vodila ob vasici in mimo omenjenega močvirja mangrov. Zaradi zgodnejšega prihoda sva ob čakanju na pripravljeno sobo preživela na plaži, ki se nahaja tik ob namestitvi oziroma samo deset minut od izbrane sobe. Najprej sem tako ali tako rabila pol ure, da se mi je uspelo nehati čuditi temu neverjetno čudovitemu okolju. Prva dva dneva sta bila namenjena navajanju na ta naravni luksuz belih plaž in turkiznega morja. Prehrana je bila odlična in v glavnem vključevala morske sadeže, ribe, ogromno zelenjave ter razne sadne sokove in zdrave zajtrke, bila pa je brez alkohola, ki je na otokih prepovedan. In še vmesna zanimivost: na Maldivih ne morete prebivati, če niste muslimanske veroizpovedi. Najboljša odločitev pred odhodom je bil nakup opreme za snorkljanje, ki se je izkazala za vsakodnevni obvezen in nepogrešljiv rekvizit. Podvodni svet Maldivov nudi eno izmed najboljših destinacij za potapljanje in snorkljanje na svetu. Tukaj boste priča neverjetnim morskim bitjem, ki vse leto privabljajo obiskovalce. Mimo vas bo v plitvini naenkrat priplaval mlad in majhen(!) morski pes, na dnu boste zagledali kakšno nenevarno morsko kačo, in če boste imeli srečo, boste videli tudi morskega skata. Vse to sva uspela videti na plaži pred hotelom. Najprej sva bila malce prestrašena, ker nisva vedela, da je to mogoče, a kasneje, ko vidiš, da je kar pogost pojav, da naletiš na eno ali drugo bitje, pa mu le pustiš, da gre svojo pot in se ne vznemirjaš. Maldivi ponujajo tudi ogromno koralnih grebenov, nekaj teh, malo manjših, je ponujala tudi ta plaža in ob gledanju skozi potapljaška očala so prizori majhnih barvitih ribic naravnost navdušujoči. Osebno so me poleg radoživega morskega sveta navdušile predvsem leteče lisice ali leteči psi – družina netopirjev, ki jo tradicionalno pojmujemo kot edino družino podreda velikih oziroma orjaških netopirjev. Ti so precej nizko letali po zraku ob mraku in se obešali na palme z glavo navzdol. Za razliko od drugih netopirjev ne uporabljajo eholokacije – namesto tega se zanašajo na dobro razvita vid in voh.

Prebivalstvo in lokalni turizem

Zaradi lege najine namestitve – ta se je namreč nahajala na koncu otočka, kjer v neposredni bližini ni bilo veliko za početi, razen predajanja morskim užitkom plaže ter dragih hotelskih izletniških ponudb – sva se večkrat peš (deset minut) odpravila v mesto in se sprehodila med ulicami, kjer živijo domačini. Največkrat sva pristala v edini, lokalni gostilni, ki se je nahajala tik ob glavnem pristanišču, kamor priplujejo plovila s potniki in ribiči. Prebivalci otoka se ukvarjajo predvsem z ribištvom in turističnimi dejavnostmi. Ta gostilnica je za naju bila postojanka za kosila in zdrave napitke. Cenovno je zelo ugodna in ponuja dobro hrano, povrhu pa sva sklenila še nova poznanstva z izredno prijaznimi natakarji. Tam, kjer sva bivala, so namreč tudi vsi bili zelo prijazni, ampak včasih si imel občutek, da ne vsi naravno, temveč naučeno. Le malo naprej je bil še en manjši hotel, kjer sva spoznala tudi kar nekaj enako mislečih turistov in managerja hotela, pri katerem sva rezervirala dva izleta. Sicer so domačini nadvse zadržani in velikokrat gledajo v tla, ko jih pozdraviš. Ogromno je bilo otrok, mestece ima vsaj dve šoli, vrtec, zdravstveni dom in kakšne tri manjše živilske trgovine, kjer sva včasih kupila kakšno pijačo in sladkarije. Opaziti je bilo ogromno nekakšnih zaprtih trgovinic, namenjenih turistom, in pri nekaterih namestitvah je bilo enako. Skratka, korona je pustila v dveh letih negativen pečat in nehote nekoliko opustošila nekoč živahno vasico na tem lepem otoku.

Izlet na koralni greben in opazovanje delfinov

Kot rečeno, sva dva izleta organizirala pri managerju manjšega lokalnega hotela. Po pogovoru z drugimi turisti je bila organizacija dobra, in ker je bila cena prav tako ugodna, sva se za to tudi odločila. Prvi izlet je bil ogled delfinov. Z manjšim čolnom smo se s še enim parom iz Estonije malo pred sončnim zahodom odpeljali do preliva med notranjostjo atolov in odprtim oceanom. Nekaj časa ni bilo opaziti nobenega delfina, a že vožnja s čolnom po raznobarvnem morju je bila čudovita. A tisti dan smo imeli srečo. V daljavi smo zagledali jato delfinov. Ko smo se jim približali, so začeli skakati iz vode. Predvsem mladi delfinčki so bili pravi akrobati, ki so se s svojimi akrobacijami želeli malo izkazati. Poleg nas je bilo tam še nekaj čolnov, ampak ni bilo moteče. Opravili smo nešteto fotografij in posnetkov, ampak, kar smo videli na lastne oči, je bilo nepozabno. Naslednji dan smo se odpravili snorkljat na koralni greben. S parom iz Finske smo se odpeljali 20 minut stran. Z nami je bil manager Miruza, ki nas je tudi usmerjal v vodi. Ko smo prispeli na izbrano mesto, smo si nadeli plavutke in maske ter skočili v vodo. Za ta skok je bilo treba zbrati kar nekaj poguma, saj vsi nismo vedeli, kaj nas čaka spodaj. Ko smo bili enkrat v vodi, se nam je pogled razširil na bogato živalsko kraljestvo. Ob prvem pogledu na nekaj metrov velikega morskega psa te malo zgrabi panika, ampak potem se človek na to navadi, saj so morski psi človeku neškodljivi. Po slabi uri plavanja, slikanja in snemanja ter bližnjih srečanjih z morskimi psi smo se vrnili na čoln ter se polni vtisov in adrenalina vrnili na otok. Oba izleta sta bila nepozabna.

Zabava

Deležna sva bila kar nekaj lepih dogodkov, ki so bili vključeni v ceno nočitve. Ker je, kot že omenjeno, na otoku alkohol prepovedan, so nam en večer organizirali izlet na ladjo, ki je bila zasidrana sredi morja, kjer so alkohol lahko stregli. Poleg koktajlov so predvajali tudi glasbo, tako da smo si s super puncami, ki so prišle iz Rusije meditirat ob jogi, naredili enkraten plesni žur sredi morja. Organizirali so nam tudi večer ob tabornem ognju ter skupino lokalnih tradicionalnih glasbenikov. To, da smo lahko izkusili avtohtono glasbo, je imelo poseben čar, predvsem na plaži in ob ognju. Zadnji večer smo bili deležni večerje na plaži z dvema odličnima glasbenikoma ki sta igrala na kitari. Čudovit ambient luči in bučanje valov sta pustila poseben in romantičen pečat. Po končanem obedu smo tudi zaplesali ob tej nepozabni kulisi. Vsak element je bil naravnost sanjski.

Maldivi, sinonim za sanjsko destinacijo z vsem, kar obljublja, so več kot pozitivno presenetili. Imava polno doživetij in spominov, ki bodo vedno prijetno pogreli srce. Midva se zagotovo vrneva v ta raj na zemlji.