Na lesenem, razmajanem stolu se je v ozki kamniti ulici pred svojo trgovino hladil starec. Globoke gube na uvelem obrazu so opominjale na težko življenje tega Sarajevčana. Pogladil si je brke in z nenavadno globokim glasom za tako krhko, suho telo, rekel: »Trgovina je v lasti moje družine že generacije. Sedaj moj sin izdeluje posode, jaz sem upokojen.«
Vročekovane peke oz. sači, skoraj zlate posode za bograč in s čudovitimi ornamenti okrašene »đezvice« za kavo so se bleščale v soju sonca. A starca v sprani beli srajci in olivnih hlačah ni toliko zanimala prodaja sijočih ročnih izdelkov, kjer se na ognju kuhajo bosanske dobrote. Več mu je pomenila družba. Govoril je v narečju in za nekoga, ki slabo razume bosansko-hrvaško-srbski jezik, je bilo njegove besede težko razvozlati. A ujela sem bistvo, ki se mu v Sarajevu še vedno ne moreš izogniti: vojna. Starec je govoril o groznem napadu na tržnici pozimi leta 1994, v času, ko je bilo mesto okupirano. Potrebno bo veliko časa, da se zadane rane v osamosvojitvenih vojnah na Balkanu zacelijo. A pozabilo se ne bo. Luknje na pročeljih neobnovljenih hiš, še vedno vidni ostanki učinkov granat na ulicah, danes polnih življenja, poškodbe vojnih veteranov, ki na pločnikih prosjačijo za marko ali dve, okoliški hribi polni pokopališč…opominjajo na 3 leta 10 mesecev 3 tedne in 3 dni obleganja prestolnice Bosne in Hercegovine (1992-96 leta).
To ni mesto, kjer bi opisovali zgodovino, kaj šele grozote vojne, ampak če obiščete Sarajevo, se je enostavno nemogoče izogniti tej temi, ki je prebivalce globoko zaznamovala. A kot pravi Ahmed, eden izmed vodij Youth Hostla Ferijalac, so danes srečni. Nimajo veliko, a so zadovoljni. Takrat so mesto branili vsi, ne glede na narodnost ali religijo, danes ponovno mirno živijo v sožitju. Če vas nekoliko več zanima o osamosvojitveni vojni, morate obiskati muzej Tunel, ki je bil dobesedno zgrajen med obleganjem Sarajeva. 1,5 metra visok in 700 metrov dolg tunel je bila kot žila, po kateri so v oblegano mesto tihotapili hrano, orožje in ostale potrebščine. Po vojni se je tunel sesul, a del si ga kljub temu lahko ogledate, za boljšo sliko pa vam pokažejo film z originalnimi posnetki.
Strpnost da občutek domačnosti, topel sprejem ljudi je pravilo in gostoljubnost meščanom v tem pisanem mestu ni tuja. Moderni nebotičniki se bohotijo ob porušenih stavbah, v katerih so svoj košček zemlje našla zelena drevesa, ki se dvigajo v modro nebo. Moderno se na vsakem koraku prepleta s tradicijo in zgodovina, ko se je mesto pokorilo različnim vladarjem, je zgradila trdne temelje strpnosti. V majhni soseski se s svojimi zidovi skoraj dotikajo mošeja, sinagoga, katoliška in ortodoksna cerkev. In na Baščaršiji! Na Baščaršiji, ki dobesedno pomeni 'majhna tržnica', se začuti prava atmosfera Sarajeva. Vonj po pečenih čevapčičih se prepleta z omamnim vonjem sveže kuhane turške kave. Mehek bel kruh kar vabi, da vanj zasadiš zobe in seveda, ni ga čez vroč burek. Otomani so v BiH pustili velik pečat, zato lahko pokadite tudi vodno pipo z novim okusom hubabube in se posladkate s tufahijo ali baklavo. Šopsko solato dobite povsod na Balkanu, prav tako slasten kajmak, ki se odlično maže na uštipce. Enostavno morate poskusiti tudi kakšno čorbo, po kateri si boste zagotovo lizali prste. Bazarji z oblačili, modnimi dodatki, starinami, raznimi izdelki, ki se še danes izdelujejo s spretnimi rokami domačinov, so umeščeni med znamenitosti, vredne ogleda.
Srce sarajevske tržnice je vsem dobro poznano po mnogih slikah znamenite fontane, ki so jo za svoje pribežališče v vročini izbrali golobi. S Sebiljskega trga se vidi minaret Baščaršijske džamije,iz katerega k molitvi s čudovitim petjem kliče imam, katerega glas odmeva po celi tržnici. V bližini se nahaja stara ortodoksna cerkev, zamuditi ne smete ogleda knjižnice, ki je včasih služila kot mestna hiša. Potem je tukaj še židovska četrt, pa Gazi Husarev-begova medresa z mošejo, množica galerij, muzejev in cerkva. Kjer se Ferhadija sreča s Titovo cesto gori Večni ogenj v spomin Srbom, Hrvatom, muslimanom in ostalim, ki so dali življenje v borbi za mesto med Drugo svetovno vojno.
Ko dolge sence padajo na hiše, ki so po okoliških hribih nametane, kot bi jih kak čarovnik vsul iz svoje magične vreče, ko se približuje noč in se prižgejo ulične svetilke, je razgled iz vzpetin, ki obdajajo mesto enostavno čudovit. Če za svoje bivanje v prestolnici BiH izberete Youth Hostel Ferijalac, boste razgled občudovali sleherno noč. Hostel vodijo trije zagnani mladeniči, v zgradbi, ki je last Ferijalne zveze BiH. Z osupljivim razgledom, pravo turško kavo in »smešnimi« cenami, kot pravijo mladi menedžerji, ta hostel konkurira ostalim. Toplo vzdušje prepriča obiskovalce, da ostanejo dan ali dva dlje, kot so načrtovali. Vodje hostla bodo vedno z veseljem z vami delili misli, skuhali kavo in pokramljali ob cigareti. Nemalokrat organizirajo družaben večer, nudijo zastonj ogled mesta in so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Lično urejene sobe so v sezoni skoraj polno zasedene. V času Sarajevskega filmskega festivala (letos od 16-24 avgusta) pa v Sarajevu skoraj »nemate šans«, da dobite streho nad glavo. Postelje so rezervirane že od aprila, takrat tudi rahlo narastejo cene. A te so v Youth Hostlu Ferijalac kljub temu smešno poceni. Za sobo za dve osebi boste na noč odšteli le 22 evrov, seveda ima vsaka sobo svojo kopalnico. Ostale cene v Sarajevu so prav tako »ludilo«, kot se je izrazil Ahmed. 2 litra piva stane zgolj 1,5 evra, tudi najedli se boste po izredno nizkih cenah.
Prepotovala sem cel Balkan in mesto, kamor bi se ponovno vrnila, je Sarajevo. Ima poseben čar. Nočno življenje, prijazni ljudje, občutek domačnosti in povezanosti, nizke cene, dobra hrana, ozke ulice Baščaršije, ki šepetajo zgodbo veličastne zgodovine, zeleno nabrežje reke Miljacke in množica hišk, ki raste iz okoliškega hribovja, tvorijo mesto, ki enostavno zleze pod kožo.