Prijavi se na spletni časopis in novičke

2018

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

 
Marec 2018
Kastelic Alenka
Prostovoljka Popotniškega združenja Slovenije
alkus.kas@gmail.com

Pravice živali
Boj za pravice živali se odvija tudi na Instagramu 

Le redko potovanje mine brez fotoaparata in objavljanja slik na socialnih omrežjih. Velikokrat ljudje z drugimi delijo tudi posnetke z živalmi. Tako se je na Instagramu znašlo že ogromno fotografij divjih, ogroženih živali. Samo število selfijev z njimi se je od leta 2014 povečalo za skoraj 300 %. Posebej popularne so fotografije, na katerih se ljudje objemajo z lenivci ali pa fotografije s tigri v kletki. Kje pa je pravzaprav problem objavljanja selfijev z ljubkimi živalmi? 


Dve pomembni organizaciji National Geographic in World Animal Protection sta v svoji raziskavi v amazonskem nižavju ugotovili, da se divje živali lovi tudi samo zato, da se potem lahko nič hudega sluteči turisti slikajo z njimi. Živali so največkrat na silo odvzete iz divjine, velikokrat jih še kot mladiče vzamejo njihovim materam. V ujetništvu živijo v neprimernih pogojih. Delfini in sloni so podvrženi bolečim pripravam preden so pripravljeni na druženje (beri: nošenje ali plavanje) z ljudmi. Za živali so vsa dejanja, ki jih niso navajena iz naravnega okolja, stresna. 

Po rezultatih te raziskave so se ustvarjalci Instagrama odločili za akcijo. Zato se nam od lanskega decembra, ko iščemo objave o divjih živali s pomočjo nekaterih hashtagov (recimo: #tigerselfie) namesto objav pokaže opozorilo, da objave, ki se skrivajo za hashtagom, lahko prispevajo k spodbujanju škodljivega ravnanja z živalmi ali pa z okoljem. Stran nam ponuja tudi možnost dodatnih informacij o izkoriščanju živali. S to akcijo želijo ljudi priliti k razmisleku o celotni zgodbi te fotografije. Želijo preprečiti avtomatično všečkanje in želijo obveščati ljudi o trgovini z živalmi. Hashtagi se pojavljajo v angleščini in pa tudi v jezikih držav, kjer prihaja do največjega izkoriščanja. Problem je, da se največkrat turisti ne zavedajo negativnih posledic. 


Pomembno je tudi opozorilo, ki ga Instagram s to akcijo daje trgovcem z živimi živalmi ali z deli živalskega telesa, ki socialna omrežja uporabljajo predvsem, da se povežejo med sabo in se nato preselijo na privatno platformo. Zato se taka opozorila pojavijo tudi ob iskanju informacij prek hashtagov, kot je: #exoticanimalforsale. Ustvarjalci akcije upajo, da bo to otežilo delo preprodajalcem. Predhodno pa je Instagram že prepovedal objavo fotografij, ki prikazujejo mučenje živali. 


Dokončen cilj organizacij, ki se borijo za pravice živali je, da se vsa socialna omrežja prebudijo in se aktivno vključijo v boj proti trgovini z živalmi. Sem spada tudi dodatno izobraževanje zaposlenih, da bi znali opaziti objave, ki vključujejo ogrožene živali. Z močjo socialnih omrežij želijo izboljšati svet.

Več si lahko prebereš v članku ene izmed vodilnih organizacij na tem področju: http://ow.ly/AjSD30j2Rqm