Trajnostni turizem: od teorije do prakse

Danes je trajnostni turizem zagotovo en najbolj uporabljenih pojmov v turistični industriji. In s pridobivanjem besedne zveze trajnostni turizem na popularnosti se dogajajo tudi napačna poimenovanja. Zato bo naslednji članek govoril o tem, kaj trajnostni turizem pravzaprav je. 
 
 
Trajnostni turizem se povezuje z besedo trajnostni razvoj, zato najprej poglejmo, kaj ta besedna zveza pomeni. V eni izmed zgodnejših definicij je trajnostni razvoj takšen način razvoja, ki zadošča današnjim potrebam, ne da pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij za enako ali pa še boljše življenje kot ga imamo mi. Poznamo tri stebre trajnostnega razvoja: gospodarski razvoj, socialni razvoj in varstvo okolja. Danes se pogosto omenja tudi četrti, podnebni steber. Trajnosti razvoj išče ravnotežje med stebri, kar pomeni pot k ravnovesju v naravi in družbi. Predvsem je pomembno, da najdemo tak gospodarski razvoj, ki bo pripeljal k večji blaginji v vsakdanjem življenju vseh ljudi, a pri tem ne bo poslabšal stanja naravnega okolja.
 
Trajnostni turizem je turizem, ki se lahko na posameznem območju ohranja za nedoločen čas, brez da bi prišlo do poslabšanja razmer. Pomaga ohranjati raznolikost rastlin in živali, spoštuje kulturno dediščino skupnosti, hkrati pa tudi zagovarja gospodarsko uspešnost in pošteno porazdelitev družbenih koristi. 
 
 
Iz vseh teh definicij se zdi, da je množični turizem težko trajnostni. In to v večini primerov drži, saj velikokrat krši katerega od stebrov trajnostnega razvoja.  Tako naprimer proizvede ogromno odpadkov in povzroča nezadovoljstvo v lokalni skupnosti, saj velikokrat denar iz turizma tudi ne ostane v bližnji okolici, ampak gre na tuje bančne račune. Večkrat se načel trajnostnega turizma bolj držijo alternativne oblike turizma (eko, prostovoljski, pustolovski),  ki so se začele razvijati zaradi krize množičnega turizma. Ekoturizem aktivno prispeva k ohranjanju naravne in kulturne dediščine in vključujevanju  lokalne skupnosti pri turističnem planiranju. Ena izmed osnovnih dejavnosti trajnostnega turizma je  potovanje na zavarovana naravna območja z namenom razumeti tamkajšnjo kulturo in naravo. Tako pod ekoturizem lahko sodita počitnikovanje na turističnih kmetijah ali pa  opazovanje živali v njihovem naravnem okolju. 
 
 
Druga oblika alternativnega turizma je nahrbtniški turizem, kjer naj bi po prvih definicijah šlo za daljše potovanje z nahrbtnikom z obveznim Lonely Planet vodičem v nahrbtniku. Pogosto je to samostojno potovanje ali pa potovanje v manjših skupinah na življenjskih razpotjih. Popotniki na tak način preživijo več časa na enem območju, kjer pomagajo pri razvijanju lokalne skupnost. Ta vrsta turizma je trenutno v vzponu, razlogi za to so znižane letalske karte, povečanje promocije v medijih, ki spodbujajo željo po potovanju in možnost  boljše komunikacije s svetom. Turisti, ki potujejo z nahrbtniki velikokrat spijo v hostlih, zato je za njih potrebna dobra razvita njihova mreža. In tu pridejo do izraza HI hostli, saj ponujajo kakovostna in poceni prenočišča na različnih  koncih sveta. 
 
Ena od oblik alternativnega turizma je tudi skupinski turizem, pri katerem turisti bivajo pri domačinih. Pri tej obliki turizma razvoj upravlja lokalna skupnost. In to so lahko skupnosti v mestih, ali pa nekje v perujskih Andih. Najprej je treba poskrbeti za minimalne pogoje bivanja, preden se jim ponudi turistom. Za tak način turizma se lahko odloči ali celotna skupnost ali pa samo nekaj družin.  Pomembno je, da so koristi skupnosti vedno pred vlaganjem v turizem.
 
 
 
Prostovoljski turizem kot oblika trajnostnega turizma kombinira prostovoljsko delo in turizem.  Zajema tiste turiste, ki se zaradi različnih razlogov na organiziran način vključujejo v prostovoljske dejavnost in s tem pomagajo reševati revščino nekaterih ljudstev ali  pa pomagajo pri varovanju okolja. Turisti se razlikujejo glede na to, ali jim je bolj pomembna sama lokacija ali pa vsebina prostovoljskega programa. Danes je prostovoljskih programov veliko, v Evropi so tako trenutno najbolj znani EVS programi. Zato je treba paziti, kakšen tip človeka pošiljamo na kakšno lokacijo. Tako se lahko zgodi, da k otrokom pošljemo učitelja brez primerne izobrazbe. A še vseeno je  prostovoljstvo dobra stvar, saj gre ponavadi za entuziastične ljudi, ki se popolnoma posvetijo svoji nalogi. In tako pride do koristne medsebojne izmenjave znanj in učenja.  Taka izkušnja se prostovoljca  dotakne za zmeraj in mu da nov pogled na svet. 
 
 
Letošnje leto so Združeni narodi razglasili za leto trajnostnega turizma za razvoj. V okviru tega leta HI Hostli podpirajo: trajnostno gospodarsko rast, zmanjšanje brezposelnosti in revščine, zaščito okolja in boj proti podnebnimi spremembami, ohranitev raznolikosti svetovnih kultur ter medsebojno razumevanje in mir po celem svetu. Ker je to predvsem mreža hostlov, so oblikovali pravila trajnostnih hostlov, ki se dotikajo vseh treh stebrov trajnostnega razvoja. Ta se dotikajo tem od skrbi zaposlene in prostovoljce, upravljanja z vodo in odpadki do načrtovanja prihodnjega razvoja hostla. Skozi leto se po svetu dogajajo tudi različni dogodki po hostlih. V vsakem HI hostlu je možno tudi povprašati po trajnostnih dogodkih v okolici, stopiti v stik z lokalno skupnostjo in se povezati z popotniki iz različnih kultur. 
 
 
Trajnostni turizem tako zagovarja pomembna načela. Že nekaj desetletij po svetu potujejo ljudje, ki želijo dežele doživljati na način, ki je naravi in družbi prijazen tudi če se tega ne zavedajo. Tako na primer spijo pri domačinih ali pa se sprehajajo po nacionalnem parku.  A težko je razložiti množicam turistom, recimo na neki plaži, da je zdaj tu trajnostni turizem in ne smejo več spati v hotelih tujih znamk in povsod spuščati smeti. Še vedno namreč govorimo o počitnicah, ki za večino ljudi predstavljajo neke vrste oddiha, ne pa čas, ko morejo paziti, kako se obnašajo. A tudi na tem področju prihaja do počasnih sprememb. Že če potujemo po nekaterih obleganih turističnih krajih lahko opazimo znake, ki pozivajo ljudi k bolj odgovornemu ravnanju. Pa tudi, če so to povabila za metanje odpadkov v smeti. Še vedno pa nas čaka veliko dela, da teorijo trajnostnega turizma in z njo trajnostnega razvoja čim bolj pripeljemo v naša življenja.

Prijava