Rezervirajte hostel pri nas ter se izognite višji ceni zaradi provizij posrednikov.

Tudi Barcelona ni (pre)daleč

Barcelona je ena izmed najbolj privlačnih in živahnih velikih evropskih mest. S svojo enkratno podobo se zlahka kosa s številnimi evropskimi prestolnicami. Mesto je še posebno privlačno po letu 1992, ko je gostilo Olimpijske igre. Za to priložnost so obnovili številne stare zgradbe, uredili infrastrukturo in velik kos obale, ki danes s peščenimi plažami nudi prijetno zatočišče ljubiteljem morja in sonca. Tudi naturisti pridejo na svoj račun nedaleč od  samega središča mesta. Konec tedna pa ne oživijo le plaže ampak tudi številni parki, na katerih zelenicah se vedno kaj dogaja. Urejena obala s stotinami lokalov daje mestu res svojstven pečat. Nedaleč stran pa barcelonsko pristanišče nudi zavetje številnim ladjam, jadrnicam in jahtam. Od tod se je mogoče odpraviti na raziskovanje razčlenjene obale, ki spominja na Jadransko ali pa zapluti vse do mnogo bolj znanih Balearskih otokov Ibize in Mallorce.

Vsebina
V Barcelono je najceneje leteti s katerim izmed nizkocenovnih prevoznikov iz Italije. A ker si je spotoma mogoče ogledati še toliko zanimivih krajev, sem se na pot odpravil kar z avtomobilom. Priznam, močno sem pretiraval z vožnjo, toda v enem dnevu sem bil na cilju: med pohlevnimi griči so se začele pojavljati hiše, potem so se v pokrajino vtihotapili prvi dimniki in kmalu je sledila eksplozija zgradb vseh mogočih oblik in velikosti. Kar dolgo brzim mimo vsega tega, se zgražam nad zanemarjenimi tovarniškimi zidovi in  čudimo vztrajnim vrtičkarjem, ki svojega koščka vrta tu na robu milijonskega človeškega mravljišča ne spustijo iz pridnih rok. In potem se dokaj tekoča vožnja konča v gneči ene izmed mestnih vpadnic. Kljub temu, da je pred menoj lenobno sobotno popoldne. Z vseh strani se vali pločevina. V vrstah po dva tri, štiri – kolikor je le prostora. In začuda brez hupanja, žuganja in preklinjanja, kakršno je normalno ob vsakem krajšem zastoju na naših cestah...

Potrpežljivost se izplača in v dobre po ure se že vrtim po labirintu enosmernih ulic. Za hipec ozrem grič z olimpijskim stadionom, z očesom ujamem modrino domnevnega morja, se skušam navdušiti nad eno izmed arhitekturnih mojstrovin, potem pa dokončno obstanem na robu strogega mestnega središča Barcelone. Mesto, ki s širšo okolico šteje kar 3 milijone prebivalcev je res pravo središče Katalonije. Tako gospodarsko, kot tudi politično in kulturno.

Zabava do jutranjih ur

Živahne ulice nekoliko zamrejo s prvim mrakom, ko se začnejo zapirati trgovine. Toda le nekaj ur kasneje na ulicah izbruhne še hujši vrvež. Videti je, da prav vsi hitijo do najbolj priljubljenih restavracij, lokalov in zabavišč kakršnih seveda ne manjka na različnih koncih mesta. Tradicionalno se največ dogaja v starem mestnem središču Rambla. Tu je res živahno noč in dan. Žal k gneči prispevajo tudi številni žeparji pa tudi bolj nasilni zmikavti, pred katerimi svoje ovčice svari vsak previdnejši turistični vodič. Domačini sicer trdijo, da je mesto kljub vsemu varno. Vsekakor nič nevarnejše, kot podobno velika evropska mesta. No na Rambli in v bližnji okolici pa je vendarle potrebno malce več previdnosti, saj se prav tu vedno zadržuje največ potencialnih žrtev žeparjev - turistov. In cene? Tudi te so na ravni velikih evropskih mest a še vedno ne tako visoke, da si pohajkovanja po lokalih ne bi mogli privoščiti s slovenskimi prihodki ...

Barcelona se razprostira med morjem in številnimi griči, s katerih se odpirajo lepi razgledi. Eden najlepših se ponuja z Montjuica, kjer vzbuja pozornost tudi prizorišče 22. olimpijskih iger. Mesto je raj za nakupovalce, ljubitelje zabave pa tudi tiste navdušene nad umetnostjo in arhitekturo. Nepozaben pečat je dal Barceloni Antonio Gaudi. Njegova nedokončana cerkev Sagrada familia je še vedno ena izmed najbolj impresivnih zgradb na svetu, čeprav so jo začeli graditi že daljnega leta 1898. Zadnja leta se mestna oblast s pomočjo sponzorjev trudi, da bi dokončala vizijo samosvojega arhitekta. Toda za dokončanje veličastnega načrta bo potrebno še vsaj desetletje dela in veliko finančnih sredstev. V mestu je še nekaj stavb zgrajenih po Gaudijevih načrtih. Mnogi se radi podajo tudi v park Guell z njegovimi skulpturami ali pa v katerega izmed številnih muzejev, s Piccasovim na čelu. Zadosten razlog za postanek je lahko celo velik nogometni stadion Barcelone.

Zaradi velikih razdalj je mogoče peš za silo obvladati le najožje središče mesta. Potem pa se je potrebno spopasti s številnimi avtobusi, tramvajem ali še preprosteje z metrojem, ki povezuje prav vse dele mesta. Le nekoliko dražja je vožnja s taksijem, seveda pod pogojem, da imamo vsaj še dva sopotnika. Taksisti praviloma uporabljajo taksimetre in se držijo predpisanih pravil, vključno z ustavljanjem na nekakšnih taksi postajališčih, kjer potniki v vrsti potrpežljivo čakajo na prosto vozilo.

Z angleščino se načeloma ni težko sporazumevati. Sicer se pogosto zgodi, da natakar ali taksist tega jezika ni posebno vešč. Bolje se je potruditi v najbolj razširjenem španskem jeziku – v kastiljščini, še bolje pa v katalonščini, ki pa večini tujcev zveni precej neznano. Katalonci radi poudarijo, da niso Španci! Podobno kot smo v času Jugoslavije tudi mi radi poudarili svojo nacionalnost. Že dolgo se pojavljajo tudi težnje po osamosvojitvi Katalonije, ki je sicer približno 3 krat večja od Slovenije. Tudi z vsesplošno evropsko integracijo težnje po osamosvojitvi še niso popolnoma izginile, o čemer pričajo grafiti in ponosno razobešene rumeno rdeče katalonske zastave (običajno sicer v družbi zastave Evropske skupnosti in matične države).

Sorodni članki

Rezervirajte oglede, zanimivosti in znamenitosti 10% ceneje

Prijava