Moja prva asociacija, ko pomislim na Ljubljano, je vibrirna. Mesto, ki nikoli ne spi. Kadarkoli mi uspe pohiteti tja, v trenutku pozabim, da spet ne vem, kje bom parkirala, ne obremenjuje me nepoznavanje ulic. Preprosto dovolim, da me odnese. Ljubljana je mesto, ki v sebi skriva čar evropskih prestolnic, ki se meša v harmonično mešanico stilov in vplivov. Je nekakšen stilsko dovršen sladkorček, eleganten, svetovljanski … začinjen s ščepcem Balkana, ki se začuti, ko te ponoči zanese v mestni vrvež.
Že en kratek sprehod od Kongresnega trga do slavnega strica Prešerna na »Prešercu« ponudi iskalcu kulturnega doživetja marsikatero možnost. Če se je pred mnogimi leti zala Uršika na bregu Ljubljance trikrat zavila, preden je plesaje v šumeče valove planila, potem je skoraj greh, če ne nameniš svojega koraka še prečudoviti promenadi ob tej skrivnostni reki.
Majhne, lične ulice. Trgi. Sprehod do gradu, seveda peš. Ob poti pa lahko na vsakem koraku najdemo kaj novega. Majhne kipe, ki se skrivajo po starih nišah. Detajle na pročeljih hiš. Zanimive fasade. Čevlje, ki obešeni visijo med dvema ulicama. Zgodbe, ki jih je pisal čas, ki čakajo, da jih dopolnijo mimoidoči. Ljubljana, skrivnostna dama.
Kar predstavljaš si lahko, kako ležerno je France polagal korake po teh kamnih, pijan od ljubezni, poezije ali alkohola.
Ljubljančanom zavidam vso to dogajanje. Poleti ulično gledališče in predstave, ki se tako pomešajo med svoje gledalce, da imaš občutek, da si tudi ti del zgodbe. Tukaj so tudi ulični nastopi, koncerti, prireditve, tržnice … seznam bi se lahko vil v neskončnost. Nočno dogajanje je tukaj na nivoju marsikatere evropske prestolnice. Slišimo in vidimo vse od elektronske glasbe in »šik« klubov do bolj »hard metal« scene. V vsakem baru in lokalu lahko najdemo kaj zase. Potrebno je le pobrskati, vprašati in se navsezadnje prepustiti. Mesto te samo popelje v svoj objem. Spanje v centru je v tem primeru obvezno. Priporočam Hostel Tresor, ki se nahaja v samem centru, saj je cenovno ugoden in lep.