Rezervirajte hostel pri nas ter se izognite višji ceni zaradi provizij posrednikov.

Černobil 25 let kasneje – 1. del

Černobil, mesto najhujše jedrske katastrofe v zgodovini odprlo vrata za javnost

Čeprav se sliši morbidno, je res. Pred časom so ukrajinske oblasti odprle velik del območja Černobila, vključno z mestom Pripjat – mestom duhov ter druge dele območja, ki je bilo leta hermetično zaprto za javnost. Nekdaj zaprto območje je seveda možno obiskati le ob spremstvu državne agencije Černobil Interinform, iz Kijeva, ukrajinske prestolnice pa lahko pridemo do Černobila z nekaterimi agencijami, ki imajo sklenjen sporazum z državno agencijo.

Vsebina

Po slabih dveh urah vožnje iz Kijeva, ki jo organizatorji popestrijo z dokumentarnim filmom o jedrski katastrofi, prispemo do prve kontrolne točke, na kateri preverijo potne liste.

Naslednje postaja na poti je samo mesto Černobil, kjer se seznanimo z varnostnimi navodili in opozorili.

V mestecu  Černobil, ki je pred nesrečo štelo 13.000 prebivalcev, so danes urejena stanovanja za osebje, ki živi in dela v zaprtem območju.

Zaposleni, vključno z vodnico, ki nas je spremljala od tod naprej, imajo za delo na tem območju poleg višine plače tudi določene druge ugodnosti. Tako zaposleni (od vodnikov, do vojakov, policistov, gasilcev in drugega osebja) delajo le vsak drug teden, letno jim pripada 60 dni dopusta, u'upokojijo pa se lahko bistveno prej, kot sicer.

Ogled, do nekdaj hermetično zaprtega območja, se začne s postankom ob zapuščenih vozilih, ki so zaradi visoke radioaktivne kontaminacije neuporabna. Če je na območjih, na katerih se nahajamo radioaktivno sevanje večino časa v dovoljenih mejah, ob približevanju vozilom  Geigerjevi števec pokaže nekajkratno povišano vrednost, čeprav so vozila izven uporabe že 25. leto.

Naslednji postanek je ob spomeniku gasilcem, ki so  najbolj zaslužni za to, da so takoj ob nesreči 26. aprila 1986 omejili požar in tako preprečili drugo eksplozijo, ki bi bila nekaj desetkrat hujša od tiste, ki se je zgodila 26. aprila na 4. bloku jedrske elektrarne pri Černobilu. Večina gasilcev je namreč umrla takoj ali v nekaj dneh po nesreči, brez njihove požrtvovalnosti pa bi bila lahko neposredno ogrožena življenja v prestolnicah Ukrajine in Belorusije, Kijevu in Minsku in seveda v mesti v bližini. Posredno, zaradi posledic radioaktivnega dežja, pa bi bila ogrožena domala vsa Evropa.

Naslednji postanek v samem kraju Černobil je ob rečnem otočku na reki Pripjat, kjer je bilo v preteklosti precej pomembno rečno pristanišče, danes pa je pokopališče zapuščenih ladij, na otoku pa imajo svoje prostore gozdarji, ki skrbijo za ozdravitev gozdnatih območij v okolici.

Zgodovina Černobila, kot zaselka ali vasi, sega v 12. stoletje, mesto pa je od elektrarne oddaljeno le slabih dvajset kilometrov, elektrarna sama pa se nahaja v mestu Pripjat, ki se imenuje po istoimenski reki. Mesto Pripjat je bilo plansko načrtovano mesto, ki pred začetkom gradnje elektrarne leta 1970 ni obstajalo, kar je tudi razlog, da se elektrarna imenuje po bližnjem Černobilu.

V drugo območje – območje popolne izselitve, v katerem se nahaja tudi mesto Pripjat – si ogledamo še zapuščen vrtec v bližnji vasici, ki je ostal zamrznjen v času in prostoru. Zaradi nenadne evakuacije so v vrtcu še vse stvari, ki so bile tam črne pomladi1986. Ne manjka niti otroških slikanic, igral in postelj, ki pričajo o razsežnosti katastrofe.

Glede na to, da starejši prebivalci niso verjeli poročilom o nevarnosti, saj je jedrska nevarnost nevidna in neslišna in so se začeli vračati v svoje kontaminirane domove, so se oblasti odločile porušiti vse hiše in tako preprečiti vrnitev in skoraj zagotovo prerano smrt nekdanjih prebivalcev. Tako je izginilo na desetine hiš, o njihovem obstoju pa pričajo le še gomile ob cesti, ki jih je že prerasla trava in grmičevje.

Pred vstopom v samo mesto Pripjat se peljemo še čez gozd rdečih borovcev. Proti temu območju je zapihal veter takoj po eksploziji v 4. bloku černobilske elektrarne, kar je imelo za posledico spremembo barve borovcev in tudi listnatih dreves. To območje je še danes najbolj kontaminirano območje na svetu. Edino območje, kjer ni skoraj nobene živalske vrste. Območje, kjer že 25 let ni slišati ptičjega petja. Na tem območju je Geigerjev števec že v avtu pokazal prekoračitev dovoljenih vrednosti, ko pa ga je voznik samo pomolil skozi okno, pa se je ta vrednost nekaj desetkrat povišala. Tukaj seveda nismo izstopali iz vozila, saj bi zadrževanje na tem območju lahko pomenilo veliko nevarnost za zdravje.

Ob vstopu v mesto Pripjat sledi še tretja kontrolna točka, namen druge in tretje kontrolne točke pa je popoln nadzor na vstopi in izstopi v območje popolne izselitve, saj želijo s tem preprečiti širjenje radioaktivnosti iz območja.

Območje na katerem se nahajamo kot obiskovalci namreč dnevno izpirajo in tako iz dneva v dan zmanjšujejo radioaktivno sevanje, ki je v večini primerov v mejah dovoljenega, na nekaterih mestih pa dovoljene vrednosti minimalno preseže, tako, da nekajurni obisk ne predstavlja nobene nevarnosti za zdravje, seveda ob upoštevanju navodil o tem, kje se smemo gibati.

To pa seveda ne velja za območja izven kroga, v katerem smo se gibali, zato so napori gozdarjev, ki s pogozdovanjem trajno zmanjšujejo radioaktivnost na območju, neprecenljivi.

Po tretji kontrolni točki sledi vstop v mesto Pripyat. Vanj se pripeljemo po Leninovi aveniji, ki je po 25 letih seveda zaraščena. Mesto Pripjat je štelo v času katastrofe slabih 50.000 prebivalcev in je bilo sestavljeno iz 5 četrti. V mestu so živeli pripadniki kar 23 različnih narodov z območja Sovjetske zveze, povprečna starost prebivalcev pa je bila pod 30 let. Tako je imela vsaka od četrti svoj šolski center in po tri vrtce, saj sta se v mestu rodila dnevno v povprečju kar dva novorojenčka. Mesto je bilo grajeno v skladu z najvišjimi standardi življenja in je imelo kar tri pokrite plavalne bazene, več telovadnic, kulturnih domov s plesišči in prostori za večerne zabave, kinodvoran in tudi lunapark, ki pa svoje uradne otvoritve, planirane za 1. maj 1986, ni nikoli dočakal.

Sorodni članki

Rezervirajte oglede, zanimivosti in znamenitosti 10% ceneje

Prijava