Majhna otoška država je posejana z nekaj najstarejšimi kamnitimi templji na svetu, golimi skalnatimi pobočji, prekrasno staro arhitekturo, ki ne dopušča novodobnim steklenim nebotičnikom in stanovanjskim hišam, da bi jo izrinile, podzemnimi svetišči in grobnicami, stenskimi prepadi (cliffi), predvsem s kamnitimi plažami in naravnimi stvaritvami igre morja. Še bolj kot po omenjenem je zaznamovana z viteškim redom svetega Ivana iz Jeruzalema, izgrajenimi trdnjavami in krščanstvom, ki ima posebno velik vpliv na razvoj otoka, razvoj krščanstva v Evropi in v vsakodnevnem življenju nasploh.
Otok, ki leži tako rekoč v središču Sredozemskega morja in povezuje Severno Afriko z Evropo je že od nekdaj privabljal številne civilizacije in trgovce k nasilni prilastitvi, bodisi kot trgovinsko postojanko, s katero bi nadzirali trgovske poti v Sredozemlju, bodisi kot vojaško strateško oporišče. Prvi, ki so kolonizirali Malto so bili Feničani v času približno 1000 let p.n.š.. Maltežani naj bi bili njihovi nasledniki. Njim so sledili Kartažani, Rimljani, Bizantinci in Arabci do leta 1090. Po letu 1090 so Malto osvojili Normani za njimi pa so jo osvajale številne tuje vojske, dokler je ni cesar Karel V. iz Španije, leta 1530, dodelil viteškemu redu, ki so ga Turki spodili iz Rodosa v času križarskih vojn. Viteški red je na Malti pustil najvidnejšo sled v njenem razvoju, vpliv na prebivalstvo in religijo.
Viteški red svetega Ivana iz Jeruzalema je nastal v času križarskih vojn v 11. in 12. stoletju kot zaščitnik krščanstva pred arabskimi osvajalci in kot organizacija, ki skrbi za revne. Sprva je red deloval kot zdravstvena ustanova v Jeruzalemu, kjer so oskrbovali ranjene, revne in bolne. Kasneje v času napadov Arabcev na Jeruzalem, so redovniki postali vojaki, ki so branili sveto zemljo in krščanstvo pred napadalci. Ko so islamske vojske zavzele Sveto zemljo so se vitezi umaknili na Ciper in iz Cipra na Rodos, v upanju na ponovno zavetje Jeruzalema, od koder so jih kasneje Turki dokončno prepodili na Malto. V viteški red so bili sprejeti izključno sinovi bogatih in premožnih Evropskih aristokratičnih družin. Svoje družinske korenine so morali dokazovati celo za več generacij nazaj. Sam viteški red je bil sestavljen iz osmih narodnostnih sestav: Italija, Francija, Provansa, Auvergne, Kastilija, Aragon, Nemčija in Anglija. Njihov simbol in zastavo predstavlja bel nedolžen križ na rečem ozadju, ki predstavlja čase umazane s krvjo.
Vitezi, ki so jih kasneje pregnale Napoleonove vojske v Rusijo in Italijo, so se v 19. in 20. stoletju ponovno združili in ustanovili religijsko in dobrodelno organizacijo pod imenom Sovereign Military order of Malta. To je danes edina mednarodno priznana država na svetu, ki nima svojega ozemlja, ima pa svoje kovance, tiskovino in poštne znamke. Diplomatske odnose ima država danes urejene z več kot 80 državami in poseduje svojo ambasado na Malti.
Takratni vodja vitezov Jean Parisot de la Vallette (16. st.) je v želji po mogočnejši obrambi pred Turki dal zgraditi mogočno obzidje v neposredni bližini Vittorosie. Obzidje je tako veliko, da ga prehodiš v šele v dveh urah. Znotraj obzidja so izgradili prvo načrtno urejeno mesto v Evropi La Valletta. Mesto je vse do danes ohranilo skoraj povsem nespremenjen videz. Hiše so okrašene z balkoni in dekorirane z izbočenimi okni, ki predstavljajo bogato orientalsko dediščino. Danes je La Valletta glavno mesto Malte. Poleg številnih muzejev, trgov, uličic, cerkva in ostalega, je potrebno v La Valletti obiskati katedralo svetega Ivana kot najbolj impresivno cerkev na otoku. Kljub temu da njena zunanjost ni posebej vabljiva je notranjost pravo bogastvo umetnosti celotne Malte. Zgrajena je bila v religijske namene viteškega reda, v njej pa se med drugim nahaja osem kapelic za vsaki viteški red posebej.
V mestu Moste je v cerkvi svete Marije tretja največja kupola v Evropi, po tisti v Aja Sofiji v Istanbulu, in kupoli v Rimu. V času druge svetovne vojne so Nemci iz letala odvrgli bombo, ki je preluknjala kupolo in del zidu v cerkvi in ne eksplodirana pristala na tleh. Številni Maltežani razumejo to kot božja zaščita in dokaz da je bog z njimi.
Krščanstvo je na otok ponesel sveti Pavel, ki je sprva zdravil ljudi. Živel je v starodavnem glavnem mestu Medina, ki danes predstavlja najmanj popačen prikaz srednjeveškega mesta in življenja v ozkih kamnitih ulicah z nizkimi zgradbami, osrednjim trgom s katedralo in mogočnim obzidjem. V neposredni bližini se nahajajo ogromne podzemne jame, v katerih so sežigali mrtve in izvajali ostale religijske aktivnosti. Mrtve so sprva sežigali Židje in šele nato so to metodo sprejeli še Kristjani.
Turki, ki so z mogočno vojsko osvojili že celotno področje Sredozemlja, razen Malte, so se z 40.000 vojaki in mogočnimi ladjami odpravili proti zalivu Svetega Pavla na Malti. Tukaj so jih pričakali vitezi in ostali Maltežani, skupaj manj kot 8.000 vojakov. Maltežani so se mogočno uprli in pobili 30.000 Turkov. Ostali Turki so se vrnili domov in se nikoli več napotili proti Malti. Zgolj 600 vojaško sposobnih Maltežanov je preživelo to izčrpavajočo vojno, ki je bila izredno pomembna za preprečitev širjenja Islama v Evropske države.
Tisto kar turista najbolj prijetno zbode v oči so malteške živo pisane ribiške ladjice Iuzzu, pobarvane v modri, rdeči, zeleni in rumeni barvi. Na sprednjem delu sta dve očesi, Ozirisovi očesi, ki naj bi ščitile ribiče pred zli duhovi in drugimi nevšečnostmi. Večina ladjic je tudi poimenovana po krščanskih svetnikih.
Največja zanimivost Malte so stari kamniti templji: Hal Tarxiena, Hager Quima, Mnajdre in Hal Safliena, stari cca. 6000 let, starejši od egipčanskih piramid in angleškega Stonheage-a. Njihovi graditelji in namen gradnje niso popolnoma jasni in znani, namreč ljudstvo, ki jih je gradilo je skrivnostno izginilo. Tempelj v Hagar Quimu je zgrajen tako da prvi sončni žarki najprej osvetlijo oltar v notranjosti in to dva krat na leto, na prvi spomladanski in jesenski dan. Tempelj v Mnajdri je narejen iz najtežjega kamna, ki tehta cca. 20 ton, medtem ko tehta eden kamen v Keopsovi piramidi zgolj 2,5 tone.
Sliema in St. Julian sta obalni mesteci, povezani z dolgo obalno promenado, ki slovita po številnih hotelih, mednarodnih šolah za učenje angleščine in predvsem nočnih zabavah, še posebej v St. Julianu. Obe mesteci, gostita največ turistov na otoku. Med turistične zanimivosti na Malti spadajo še Popajeva vasica, ribiška vasica Marsakala, Dingi cliffs in nekaj zanimivih zalivčkov in plaž.
Malto sestavljajo trije večji otoki, Malta, Gozo in Comino. Gozo je drugi največji otok in predvsem drugačen od otoka Malta. Na Gozu živi zgolj 10% prebivalstva in so 100% kristjani, medtem ko na Malti živi še 10% muslimanov. Gozo je za razliko od Malte predvsem bolj pust in naraven, življenje poteka počasneje, prometa je občutno manj, narava je bolj zelena in polja bolj rodovitna, obala je tišja, medtem ko je Malta že zelo nabita s hoteli, stanovanjskimi hišami, prometa je občutno več in plaže so nabito polne. Med zanimivosti, ki jih na Gozu ne gre zamuditi spadajo Azurno okno in notranje morje, ki je nastalo tako da je morje s svojo močjo predrlo skalnato steno in naplavilo notranjost otoka. Azurno okno je posledica tisočletne erozije, ki je izoblikovala ta fantastičen naraven apnenčast spomenik. V neposredni bližini se nahaja »Fungus« kamen, na katerem so vitezi vzgajali posebna zelišča v zdravstvene namene. Dostop na ta kamen je bil onemogočen in prepovedan, celo kaznovan s smrtjo. Nadalje velja omeniti jamo Calypso, v kateri je nimfomanka sedem let zadrževala grškega heroja Odiseja. Največje mesto slovi po veličastni trdnjavi v Rabatu s sedmimi muzeji in razgledom po celem otoku. Nekoč je trdnjava lahko sprejela vse otočane v svoje zavetišče. Ggantija templji na Gozu so prav tako kamniti in spadajo med najstarejše kamnite templje na svetu.
Je tretji največji otok in meni osebno tudi najlepši. Sprva te pozdravi modra laguna s prekrasno barvo morja in njeno plitvino, ki še vedno privlači filmske ustvarjalce k snemanju filmov. Sama laguna je polna dnevnih turistov a le stežaj vstran se prične popolna neobljudenost. Na otoku je zgrajen samo en hotel in kapela ter opazovalni stolp, ki je sprva služil kot svetilnik. Na otoku živi do cca. 8 ljudi, od tega štirje policisti in hotelski turisti. Ime je dobil po plantažah kumine in nekoč je tukaj živelo več ljudi, ki so delali predvsem na omenjenih plantažah. Otok je najbolj zelen spomladi in na trenutke lahko dober opazovalec opazi tudi dvajset različnih rastlin na enkrat, kljub temu da je pobočje otoka izredno kamnito. Otok se po ostalih dveh razlikuje po tem da je popolnoma neobljuden, na njem ni cest, stanovanjskih hiš in ostale infrastrukture. Na določenih delih otoka se nahajajo stenski previsi in nekaj jam, ki jih je morje vklesalo v otoške stene. Pred otokom, kjer poteka trajektna linija Malta-Gozo pa lahko turist občasno opazuje tudi jate delfinov, ki se prav po otročje poigravajo.
Malta nima svoje kulinarike, omembe vreden je edino zajec kuhan v belem vinu in nekaj pekovskih sladic. Italijanska kuhinja ima zelo močan vpliv na malteško kulinariko. Med specialitete bi uvrstil mediteransko klasiko; posušen in vložen paradižnik, kapre, domač sir in seveda večne olive, ki kljubujejo močnim zimskim vetrovom in močnemu poletnemu soncu. Kinnie je najbolj znana osvežilna brezalkoholna pijača podobna Coca Coli, pomešana s sokom pomaranče in zelišči. Najbolj znana alkoholna pijača je liker; kaktusov, zeliščni ali liker iz medu. Na otoku obstaja tudi bogata izbira malteškega vina.
Malta je otok, ki veliko nudi, je predvsem zgodovinsko bogat, arhitekturno lep, morje kristalno čisto, obala maksimalno izkoriščena, poleg vsega pa za njeno atraktivnost poskrbi tudi narava sama s številnimi kreacijami. Mediteran zna prav gotovo očarati slehernega turista, pa naj bo še kako zahteven in razvajen.
Copyright (©) 2010 - 2024 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | RPC
